dežela (101-200)

sončno jutranje nebo. Hej, blizu je obljubljena	dežela,	daleč za gorami vsa skrb in bridkost!...	A
IDILA NA STUDENCU	Dežela	ima zelo prostran in zelo lep vrt za tiste svoje	A
peroti ... Tam daleč, o tam daleč, Anka, tam je	dežela,	kjer govoré ljudjé najino govorico!Saj je tvoja	A
Bral sem:	Dežela	je na svetu, kjer bíjejo otroka in gonijo v	A
Resnica je!“ sem odgovoril in sem povesil glavo.	Dežela	je na svetu, kjer si grešnik in hudodelec, če	A
Bral sem dalje:	Dežela	je na svetu, kjer nimaš tiste pravice, ki ti	A
svojega čela, pa mi ni rodila kruha. Morda je	dežela	na svetu, ki je bolj blagoslovljena; ali če	A
začudena; čisto nov kraj je bil, čisto nova	dežela.	Daleč zadaj v sivi dež je utonil hrib, na obeh	A
črni zid, mrtvašnice nismo videli več. Naša	dežela	je bila majhna, na vsem obzorju obkoljena od	A
vsa je pred mojimi očmi, vsa blagoslovljena	dežela	... tam visoko šume zdaj gozdovi, polja se v dolini	A
”S politiko se pečam, zato ker mi je deveta	dežela;	in kritike pišem, študije o naši kulturi ... o	A
neprijetna, ali tudi konec je nekje... tista lepa	dežela...	Komaj še smo mislili na préšce in zdi se mi zdaj	A
in malokdaj mi je sijalo! Videl sem premnogo	dežela,	spoznal sem vse narode na zemlji, gore sem preplezal	A
kamor ga je gnal ukaz. Daleč za gorami je	dežela,	kjer je mladost in zdravje, lepota, resnica	A
kaplja krvi na roki, na licu. Neznana mu je bila	dežela;	pusta je bila in samotna in vsa njena samota	A
(Pisano o božiču leta 1907) Amerika,	dežela	hrepenenja, z neizmernim bogastvom blagoslovljena	A
in obloženi -- kje si, Amerika, obljubljena	dežela?	Ni je več.	A
deloma celo častitljivi ljudje, ki jih je poznala	dežela	kot zaslužne na različnih poljih javnega življenja	A
Slivar je pripovedoval. Pravil je, da je tista	dežela	tam na jugu, ob morju in da je neizmerno lepa	A
sem romal tri dni in tri noči, preromal troje	dežela.	Topel je bil večer, meni pa je bilo mraz.	A
Kam so pač sanjale tiste oči? Kakšna	dežela	se je odpirala med oblaki v brezkončnost?... Tam	A
mimo, so bile zaprte; tiha in samotna je bila	dežela,	vsa izumrla.Stopil je časih oprezno k durim	A
dvigati trdnjavo iz mrtvih ruševin. Kranjska	dežela	mu je dala denarja in delavcev in Herbart je	A
vsak dan na vratu. Denarja primanjkuje, naša	dežela	umira, a Kranjska tudi ne more vsega sama.Kolikor	A
stopi, ga priveže k deblu in krene za polumese*	dežela	cem.V skokih prodira skozi grmovje in se oprezno	A
je veselo! ... . / . / stran 125 . / Kranjska	dežela	je poklonila Herbartu šaržo deželnega kapetana	A
ga ne prime ogenj, Kameleon, ajer (zrak),	dežela	Grifov, najbrž ljudje z levjim trupom, krili	A
je vzrohnel glavar. »Ali res ne veste, da bo	dežela	obubožala zaradi njih in bodo pregnali seme	A
1713, zaradi cerkvenih bremen kri in trpela vsa	dežela!	Ubi veritas!	A
Zakaj neki ne? Saj ste vsa	dežela	skupaj eno samo neumno potrpljenje.Vse samó	A
Banka je kratkomalo povedala vsoto, ki naj jo	dežela	plača.Kako, naj skrbi stanovski odbor sam.	A
Na Tolminskem! To da je gorata	dežela,	nepristopna eksekucijam in rubežni.Prosijo strogih	A
Oddahnil se je in dejal: »Lepo! Toda	dežela	bo prepadla pri teh večnih pravicah.« Ozrl se	A
početje. V lepi stihomitiji se prerekata nato	dežela	in njen sluga.Podglavarju se hoče ves čas zdeti	A
»O slepote človeške! Nikdar, nikdar ne bo	dežela	zapirala vrat njim, ki prihajajo po pravico	A
bolj na kratko. Tako je, hvala Bogu, da je vsa	dežela	pokonci.Vipavci in Kraševci so potegnili z nami	A
bilo ... . / . / stran 348 . / MESEC MAJ Vsa	dežela	je bila v cvetju, dolina je dehtela in gora	A
je bila kakor raj in Brda kakor obljubljena	dežela.	Zemlja je rodila kakor vsako leto, gnala travo	A
Jeseni ni bilo vina, a pelina, o Bog, da je vsa	dežela	utonila v njem ... Zadnje dni v aprilu se je začelo	A
da predočimo Vašemu Veličanstvu, kako je vsa	dežela	v nevarnosti, da odreče pokorščino, ako se ne	A
kakor hitro prestopi nemško vojaštvo mejo.	Dežela,	ki je po dogovoru in odredbi dolžna dajati moštvu	A
« * Bila je pomlad, kakršne ni pomnila	dežela.	Bogato se je košatil črniš ob dišečki, galovina	A
desetine ne davka. Zato je gnal tako košato: vsa	dežela	je tonila v njem ... SMRT Ozračje je bilo soparno	A
imela para, da ga obuje. In da je tolminska	dežela	ta pletina, bomo rekli.« Teta ni odgovorila	A
bilo od nekdaj sedež slavnoznanih škofov.« »In	dežela,	kako se imenuje?« »Papeževa provincija številka	A
A naj ljudstvo govori, kakor hoče, vikonte,	dežela	je nemška in ostane nemška!« »Meni pa so povedali	A
kuharja je težko dobiti, od pripravnih kamarier pa	dežela	svetega očeta kar mrgoli!« Markeze je izpil	A
najfinejše glave, katero ima dandanes naša kranjska	dežela!	... «	A
pozabljen, meni pa se prikazuje obljubljena	dežela	in sad bom trgal z drevesa, ki si ga je bil	A
ker je ljudstvo v tistih dneh, ko se je bila	dežela	že nekoliko okrepčala od nemške vojske, rado	A
več z nami, Bog nas je zapustil in obljubljena	dežela	je ostala za nami!Iskati mi bo zemlje, v katero	A
ki je najlepše, kar jih šteje naša kranjska	dežela.	Ljubljana je morda še lepša.	A
kriv njegove smrti. Bog mu ne bo odpustil, vsa	dežela	mu bo zamerila in sestra Ema bo umrla od žalosti	A
z državo, Urhu je vendar bilo skrbeti, da se	dežela,	posebno Savinjska krajina, pripravi za obrambo	A
Tudi Marjetin oče je odrival svatbo. »Vsa	dežela	misli na brambo in je v skrbeh zaradi ogrskih	A
razsojal takle tlačanski nič, ko se vsa sveta	dežela	odpravlja nad Ogre!« je žejni pisar zmajeval	A
zdaj, bi mu jo morali!« je Kuralt gorel. »Naša	dežela	je dala že dosti umnih mož - za tujino.Menda	A
zoper Sotečana. Z njo ga prisuče, da bo vsa	dežela	strmela. »Prebito velike stvari si se	A
v Stično. Med belimi menihi, ki jih je vsa	dežela	častila in spoštovala, se je kmalu in lahko	A
O bližajoči se turški nevarnosti je že vsa	dežela	védela toliko, da so se začeli bati tudi beli	A
Turki so že v deželi.« »	Dežela	je velika, Stična je majhna in skrita.« »Stična	A
Morda so res, kaj menite?	Dežela	je sicer velika, a prišli so prav v Stično,	A
Trstu in pravi: »Bog te obvaruj, ljuba domača	dežela!	Morebiti te nikoli več ne bom videl; pa saj	A
jaz kot maire velike sitnosti dobim in cela	dežela	se zopet omaže na svojo silno škodo.« »Kako	A
DVANAJSTO POGLAVJE Saj polje več cvetic rodi, devic	dežela	več goji. Fr.Levstik Gospodar na gradu slemeniškem	A
zakotnem kraju Dolenjskega. Ko je slišal, da je	dežela	v zadregi, bil je on prvi z devetimi hlapci	A
za pešce in tovornike, kajti tačas ni bila	dežela	preprežena z gladkimi cestami in voznikov ni	A
habsburške rodovine, katerim je bila prišla kranjska	dežela,	že l. 1282 ločena od Koroške, za vedno v last	A
zopet treba bilo bran postaviti žugajoči reki,	dežela	je klicala vsakega junaka na boj.Veljalo je	A
se bliža vrag. Zdaj so šele vreli vkup, vsa	dežela	je bila velik tabor.Dostikrat pa je bila nesreča	A
Ali ubogo ljudstvo! O, konec ga mora biti,	dežela	mora pogubiti se z narodom vred!Pa ne, Bog bo	A
v slovenskih krajih. Ne dolgo potem je bila	dežela	rešena nemilega gosta: Turki, siti prelite kr	A
vladal pol sveta, namenil tri voze zlata in devet	dežela.	Kraljeviči in cesarjeviči, grofi in baroni so	A
Popotovanje je bilo tedaj tačas, ko še ni bila	dežela	s cestami preprežena, prav težavno.Silil je	A
vojska tačas močno razvnela. Ker je kranjska	dežela	soseda laški, zato se je bilo bati Avstrijcem	A
V treh dneh je suho.	Dežela	je posebno bogata rži, pšenice in ječmena.	A
kako je kaj pri nas, kaki so naši ljudje, naša	dežela.	Jaz sem pravil na daljnem tujem o lepoti svoje	A
Helena se je kmalu ohrabrila. »Krasna	dežela	je to,« dejala je nadaljujé svakinjino opazko	A
je vzel mali Andrejček. In ko pride vnovič	dežela	pod avstrijsko vlado, tedaj tudi Svetlinovih	A
stoletjih zemeljske zgodovine ni nobena druga	dežela	na tako majhnem prostoru porodila toliko duš	A
posezanja v zgodovino človeško. Zanimiva je ta	dežela,	bodisi v svojih lepotah, bodisi v svojih razvalinah	A
priredila toliko krasot in čudotvorov, da je ta	dežela	v resnici gledališče vse Evrope, katero želi	A
Savici, in da ta Blejec tam izrečno pove, da	dežela	kranjska nima lepšega kraja od Bleda ‒ podobe	A
morjem, ki je bila dunajskemu meželjnu* deveta	dežela!	Nekoč smo imeli jako obilen zbor.	A
Mirodolskega bil je pravo zbirališče, prava obljubljena	dežela	mnogovrstnih ptičev; tu ni bilo skora drevesa	A
mislim povedati v teh vrsticah. Ko bi dejal, da	dežela	kranjska nima lepš′ga kraja trdil bi preveč	A
jasnejša, in glej, razgrinja se pred mano sveta	dežela	z zelenimi travniki, hladnimi gozdiči, nad njo	A
JUTROVICA Kranjska	dežela	je slovela nekdaj za bogato kakor malokatera	A
soncem. Župan vpraša svoje goste, če je Jutrova	dežela	ravna ali gorata.Najstarejši romar mu odgovori	A
naše Podgorje pa se bo jelo zvati obljubljena	dežela,	kateri bodo zavidala oblast, slavo in krasoto	A
tako kakor naša Ukrajinska ali Ukrajina. Ta	dežela	je rodila brez broja silnih junakov, ki so nabijali	A
gospodarstvo. Odgovoril mi je, da se mu je hrvaška	dežela	tako priljubila, da je ne more več zapustiti	A
se vsi pohrvatili in jim ne diši več kranjska	dežela.	Obiskat me je prišel Lukec na dom samo dvakrat	A
božjo voljo se ji ne more priljubiti ta lepa	dežela	ob srednji Krki. Ona: »Kako to veste?«	A
Rusija je strašno velika in neskončno bogata	dežela,	s svojim žitom napase v sili lahko ves svet	A
To ni bilo pametno.	Dežela	mi ni zakrivila nesreče ne kar je za nohtom	A
Jožkom Bakarčićem, takim bogatinom, da mu naša	dežela	nima para.Po morju je plavalo trinajst njegovih	A
davnaj ne hodi v naše kraje, drugih vojsk pa ta	dežela	ne vidi.Le sem ter tja, ali jako poredko, se	A
Slovenski je govoril kakor rojen Kranjec,	dežela	in ljudje so se mu priljubili pa ni maral več	A
je zagledal: »Tukaj je pa hudičevo romantična	dežela	- dež in megla.Samo Bojancev se domislim, pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani