Po potu pak je vendar začel premišljati, da, ko bi mu kdo bore iz žepa pobral, da bi potem ne bilo sosebno zdravo po tujih potih klavzati, zato je skrben potisnil mošnjiček ‒ ne v golenico, ker je mož bos hodil, ampak ‒ pod kučmo. Na vrhu klanca, kjer zdaj na Peščénjaku stoji več koč ob veliki cesti, bila je v tedanjem Črtkovem času ena sama krčma, za pešce in tovornike, kajti tačas ni bila dežela preprežena z gladkimi cestami in voznikov ni bilo tako ko današnji dan. Tukaj je naš možec še enkrat preudaril, ali bi ostal ali bi šel čez klanec.