dalje (1.301-1.400)

teme, neprijaznih senc, ki so segale zmerom	dalje	in zmerom više. Stopil je v vežo, napotil se	A
mimo okna, zadene se s komolcem obnje in gre	dalje.	Daleč je že bil, ko vstanem in vzamem molek in	A
nadloga, v krčmi je ...“ Babica se je zibala	dalje,	roke so jo že bolele, cerkev je bila daleč.	A
/ . / stran 128 . / Babica se je napotila	dalje,	v klanec proti cerkvi.Niti za trenutek ni ponehal	A
zadremljem ob cesti. Tako sem se le opotekal	dalje	in ženska, ki me je srečala, se je razjezila	A
po nečloveško!‘ Debela starka je bila; šla je	dalje,	v naročju pa je imela otroka, novokrščenega	A
Obseden!“ Bežali so ljudje in so bežali zmerom	dalje,	razkropili se po skritih stezah, po polju, poskrili	A
Stopil je na cesto - cesta je bila prazna.	Dalje	je šel Marko, ves začuden, in je prišel na polje	A
povešeno, čelo uprto ob pesti. Marko je šel	dalje	in je srečal soseda, ki se je vračal s polja	A
bili odnesli pravkar mrliča odtod!« Šel je	dalje,	šel je na polje, na travnik.Sonce je bilo raztopilo	A
»Ni umrl. Zapisano je	dalje,	da se je razmeknila gora na njegov ukaz in da	A
zlatom. In popotnik je pripovedoval Marku	dalje	to povest o žalostnem koncu Ali paše.	A
Ne poznam te. In hotela je	dalje	ob palici, do pasu upognjena, življenja trudna	A
globlje v razranjeno ramo. Popotnik je šel	dalje	in strah ga je bilo; kakor je človeka strah	A
Starec je gledal in ko se ga je nagledal, je šel	dalje	svojo trudno pot. »Hvala ti, o dete	A
starost ob pamet. . / . / stran 71 . / Šel je	dalje.	Na pragu je sedela starka in Marko je postal	A
prazniku, na potu željno počitka, ob počitku	dalje	hrepeneče, srečno nikoli in zmerom.	A
Povesil je glavo, nič ni odgovoril in je šel	dalje.	Nad klancem se je ozrl in čudno se mu je stisnilo	A
ali od pritajene, bolestne radosti. Šel je	dalje,	truden, nevesel, brez koprnenja; v gozdu ga	A
nekoliko upognil hrbet. Marko si skoro ni upal	dalje;	votlina je bila temna, iz velike daljave se	A
človeka, da bi spal brez nehanja tisoč let in še	dalje	in da bi vsaj v spanju ne odzdravil prijaznemu	A
potrtim in žalostnim srcem se je napotil Marko	dalje,	beli luči naproti.Bližala se je bela luč, ali	A
smo še malo ob njegovem grobu in smo romali	dalje	brez četrtega godca, kar je bilo zelo pusto	A
misli ničesar več povedati, izpregovori: ”Ne	dalje,	gospod Koprivec, tega ne pustim ... Jaz spoštujem	A
Dioniz se je nasmehljal. ”In takó	dalje!	...Ali ste že kdaj umirali?“	A
sobe. Rekar je to komaj opazil; govoril je	dalje	in pil. Nikolaju je bilo srce težko.	A
je bil zaigral veseli sončni žarek... Šla sta	dalje.	Helena je molčala, a Nikolaju je bilo to prijetno	A
prisopihal časih, zaspano stokajoč, in je bežal	dalje	pred tem zoprnim, tihim jesenskim dežjem in	A
se je še enkrat zaničljivo za njim ter je šel	dalje	po svoji poti ... Risal je še zmerom, ali nič	A
izprevidel je, kako neumno bi bilo, če bi jadral še	dalje	po prostranem morju; okužena je bila zdaj barka	A
in samo tedaj, da mu je prišlo na misel: Čemu	dalje?	Kam?	A
Tako je mislil in še ko je mislil, je stopal	dalje	z istimi koraki; ni je bilo misli, ki bi jih	A
preskočil pogledal?... No mislil je in je šel	dalje	po svoji strmi poti. Nebo je bilo vse	A
poslednja prešerna misel... Vstal je ter se opotekal	dalje,	pijan od bolesti. Dalje, popotnik!	A
je ter se opotekal dalje, pijan od bolesti.	Dalje,	popotnik!Onstran klanca, na obeh straneh, pa	A
iz ozirov na javni promet in na dostojnost.	Dalje	v noč, brez konca in brez cilja!...	A
se je spomnil svoje tesne sobe, in blodil je	dalje	po vlažnih ulicah.Vsa okna so bila razsvetljena	A
poet pa sam ni pričakoval besede in je govoril	dalje.	”Premišljeval sem dolgo, odkod moja ljubezen	A
... Do tega verza sem bral,	dalje	nisem mogel.In zakaj ne, dragi gospod?	A
prišel naproti. ”Tam!“ je pokazal ter je šel	dalje	brez pozdrava, čemeren in nezaupen. ”Kako	A
beračev! To je samo začetek, zakaj kosa kosi	dalje,	brez misli in brez usmiljenja.Danes še v postelji	A
tam, kakor troje plahih otrok in niso mogli	dalje.	Prvi je rekel:	A
smejale. Njegove sanje so šle daleč in zmerom	dalje,	tako visoko so šle, da so se jim umikale svetle	A
gmotnih razmer. Lepo korak za korakom zmerom	dalje	in zmerom višje.Zdaj imam dvoje bankovcev; če	A
zelo na glas in je gledala v stran; a ko je šla	dalje,	se mi je ozrla v obraz in ta pogled je bil tako	A
pride na misel? Če sem šel do tukaj, pojdem še	dalje.	Zakaj pa tako molčiš?	A
preko ceste, po sosednji hiši navzdol, hitele so	dalje	ter se izgubile na travnikih. Hotel sem misliti	A
stran 212 . / tam in se ne gane ne za korak	dalje.	Pričarana, - tam na cesti je pač zarisana meja	A
Pogledal me je nekako pomilovalno ter šel svojo pot	dalje.	Neizmerna grenkoba, popolna obupanost se je polastila	A
grivač je stal ob vrtni ograji ter si ni upal	dalje;	povaljani rumenec pa se je zibal prav do mene	A
misli, morda celo s prijaznim nasmehom. Šel je	dalje,	prepeval je in življenje mu je odpevalo.Nenadoma	A
ali sem zadovoljen se svojo vsodo. In še	dalje	so segle moje misli.Da, gledal sem ves svet	A
sosedu jih troje odcedi tretji sosed ... in tako	dalje,	zmerom matematično.Toda - kaj praviš, čigavo	A
prvega, ali drugega, tretjega soseda in tako	dalje?	Prvega; zato namreč, ker je pač prvi in ker je	A
se, pomežikne, zasuče si črne brčice in gre	dalje.	Ona se zasmeje, pogleda mi v obraz vsa radostna	A
se kvečjemu še pozdravita in da gresta tiho	dalje	po svojih potih. Onadva pa sta se prijela za	A
zapisana sodba: srečala se bosta ter pojdeta	dalje	po svojih potih.Krepko sta se držala za roko	A
zato ker sem siromašna, ker sem sirota in tako	dalje;	pa ve natanko, da sem ponosna, in vidi celo	A
sem za rob klobuka, šel sem s hitrim korakom	dalje	in se nisem ozrl.Še preden pa sem prišel izpod	A
miren in spodoben, me je izpreletela groza. ”Ne	dalje	več!“ sem vzkliknil.”Z lahko mislijo, s smehljajem	A
ni več mogoče, da bi lezel po vseh, štirih še	dalje	po tej blatni poti ... rajši ...“ Tisti ”rajši	A
je rekel v svojih mislih. Šel je par korakov	dalje	in je mižal; nato se je ozrl, gledal je natanko	A
zlohotno ne pretvarja!“ Kujon pa je govoril	dalje.	”Debeli ste in rdeči, hišo imate, in belega	A
dramiš kristjane ob tej pozni uri?“ ”Mudi se mi	dalje,	dacar, ročno odkleni!Odkleni tudi skrinjo svojih	A
še belouška se ni zgenila pod vrbo. Šel je	dalje,	v njegove misli pa je kanilo kakor skrb.	A
želje že cel svet pred očmi; in on je stopal	dalje	in nogi sta se mu tresli in obraz je venel.	A
belino; na visoki temni obroč kraj obzorja in še	dalje,	daleč na ono stran. Janez, sinjeok, kodrolas	A
sladek drget. Usta so molčala, srca pa so molila	dalje,	verno in veselo. ”Vstanite!“	A
bile izpregledale njene oči, so že ugasnile.	Dalje	je romal njegov spomin, od groba do groba; mnogo	A
teklenico?“ Naslonila je glavo na steno ter dremala	dalje	s polodprtimi očmi. Med mano in Bukovcem	A
prahu, obstal za hip v zraku, podil se po cesti	dalje	in se razpršil naposled na vsestrani.Štefan	A
a nikjer ga ni vztrpelo; vstal je in hitel	dalje.	”Ob šestih; - zdaj še ne more biti toliko	A
gledala name kakor na tujca in grešnika. Šel sem	dalje	in čutil sem prav natanko pogled teh svetlosinjih	A
da sem bil nekam zagazil in da gazim zmerom	dalje	od brega ... Mnogo sem že imel deklet in z	A
gledali za mano; bežal sem dol v mesto in potem še	dalje,	uro daleč, v drugo predmestje.Tam sem šel v	A
kron bogatejšo doto. Nato obup in solze in tako	dalje,	vse po starem ... Ko je slišal Jakob to zgodbo	A
Pisava mi je bila čisto neznana, a kolikor	dalje	sem čital, tem bolj je raslo moje začudenje	A
je name kakor najvestnejši zdravnik; kolikor	dalje	se je stvar vlekla, tem večja je bila njegova	A
odprtimi očmi in smehljajočimi ustnicami sem šel	dalje,	brez smotra, brez misli, brez določnih sanj	A
Ti boš stala poleg postelje, in čas bo tekel	dalje;	soba bo temnela, in strop in stene, vse bo pokrito	A
Dušila me je lastna zloba. Kolikor	dalje	sem govoril, toliko niže sem se naslanjal na	A
sam dušek ... In v sosednji sobi je šepetalo	dalje.	Sredi mojih misli me je pričelo srditi in vznemirjati	A
kelih svoje grenke ljubezni; ustna so srebala	dalje,	četudi so bila skrčena in ožgana od bolečine	A
Zakaj je vse tako tiho nocoj?“ je premišljeval	dalje	sosed Luka.”Drugače kriče, kakor črednik na	A
tistem trenotku, ko se je okrenil, da bi hitel	dalje,	je postal in vztrepetal.Zdelo se mu je, da je	A
jaz se tresem!“ Z dolgimi koraki je stopal	dalje,	komaj da se je še ozrl. ”V jarek ni padel	A
padala je in se vzdigala, opotekala se počasi	dalje.	Tiha je bila senca; tudi ni bilo glasú, če se	A
nekoliko postal, Andrejec pa se je opotekal	dalje.	”Naj gre, naj gre še ta trenotek, še to minuto	A
suknji, okrenil se je nerodno in se je opotekal	dalje.	”Bog�88 mdcr�89mdaoi�80	A
je zapisan tam!“ Umil si je roke in je bežal	dalje.	”Umil sem si roke kakor Pilatuž!“ je mislil	A
sekiro. Tudi o bankovcih so ugibali in kolikor	dalje	je šla govorica, toliko več je bilo denarja	A
krvi ni bilo razločiti. . / . / stran 37 . / ”	Dalje!	“ je ukazal žandarm. Noč je bila temna in	A
bi se kar vrnil ... ali ko bi se peljal še malo	dalje	v tiste lepe kraje?Saj se nikamor ne mudi, saj	A
drugo na drugo. A dobra mati so šli neutrudno	dalje	s hitrimi, jednakomernimi koraki.Niso se zmenili	A
kapljice brinjevca, da bi si ogreli premrle ude. Le	dalje,	dalje, - za sina ...! Prišli so v mesto, na	A
brinjevca, da bi si ogreli premrle ude. Le dalje,	dalje,	- za sina ...! Prišli so v mesto, na moje stanovan	A
prihaja morda kak voz, - kako so potem hiteli	dalje,	premraženi in do smrti utrujeni, - vsega tega	A
visoko, kakor bi hrepenelo vsak trenotek vedno	dalje,	v nedogledne višave.Solnce je sijalo tako toplo	A
Ti lastovka!“ In tako	dalje.	Nato je prišel Tone kupavat.	A
kakó trepeče; obstala je v zadregi in si ne upa	dalje.	Lepó bi bilo in prijetno, da bi se spotaknila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani