dalje (1.001-1.100)

Šla sta roko v roki, preko globeli, zmerom	dalje,	dokler nista prišla do tolmuna pod hribom.Nočilo	A
hriba. Stoji morda ob vrtu in čaka, ne upa si	dalje.	Ali že se mrači, zazvonilo bo kmalu in župnik	A
tih in plah, besede so mu zastale. ”Le delaj	dalje,	bomo že videli ... Ampak pri nas na fari je toliko	A
prestrašila. To je tisti kraj; tam, samo korak	dalje,	je bil stopil prednjo in jo je prijel za rame	A
se vzdignile kvišku v nerazločnem vrtincu. ”	Dalje	torej, Hanca?Kakor da bi nič ne bilo?“	A
”Čas je, Hanca!“ Šla sta	dalje,	proti cerkvi; tudi pri cerkovniku je bilo še	A
Bog -- in šele nastopil sem to pot!“ Šel je	dalje	skozi gozd, sključen, z dolgimi, trudnimi koraki	A
prijazno; le postrani si se ozrl name in si šel	dalje	...“ Dospela je na hrib prav ob istem času,	A
Mate ... nimaš me več rad ...“ ”Hanca, idiva	dalje	... tja, kjer sva sedela nekoč ... Žalostna si,	A
sanjal, le pomisli, o delovanju za narod in tako	dalje	...Kako lepa in poželenja vredna je naloga učitelja	A
komolcev, vse rjave in razpraskane!“ Brala je	dalje	in iz vsake črke so rasle čisto nove, nelepe	A
žalosti!“ Mate pa je bil vesel in je pisal	dalje	veselo pismo.Prav na tistem mestu se je poznal	A
ostal, še domu ni sporočil!“ Hanca je šla hitro	dalje,	dokler je gledala za njo in se je smehljala	A
ki je kaj izkusil, pa debelo pljune in gre	dalje	po svoji poti!“ Čudno se je zdelo Hanci,	A
hoče, njegova reč je!“ Šivilja je govorila	dalje,	sklonila se je še bliže. ”Ampak lepa je,	A
mi je!“ je ponovila Hanca in učitelj je hitel	dalje.	”Zdrami se, Hanca!“ je prigovarjal Tone.	A
besede, da bi ne oskrunile čiste ljubezni ... ”	Dalje,	Hanca!Še malo, komaj še pol ure, pa bova doma	A
razprostrla roke, kakor da bi mu hotela braniti	dalje.	”Ne, Mate, nikar!	A
bi bila poslednja kepa na grob in svet bi šel	dalje	svojo pot; kakor da se ni nič zgodilo ...“	A
potočnice, pijanci se niso ozrli in so kričali	dalje	svojo stvar. Mate je kupil šopek in si ga	A
obleko in se je napravljala na pot. Mate je šel	dalje	v globel, mimo temnih spečih hiš. Postal je	A
in materi, pa zbogom! Toda sonce ni hotelo	dalje.	”Kadar se dotakne z robom one smreke na hribu	A
pogledala me je, ozrla se je v stran in je hitela	dalje;	smehljaja ni bilo več na njenih ustnicah.	A
”Ná, fant, jéj!“ - Ali gospod je šel počasi	dalje	in ni rekel ničesar... Potem mu je prišlo na	A
razgrnila preko poti. Pomikali so se počasi	dalje,	po kamenitih klancih navkreber. Molili so tišje	A
tresel se je. Procesija se je víla zmerom	dalje,	zmerom navkreber, bližala se je gozdu.Ali namesto	A
človeka in sem mu rekel: Gospod, lačen sem in tako	dalje,	dajte mi krono!- In človek je bil najbrž blazen	A
nisem upal pogledati v njegove oči. Bral sem	dalje:	Dežela je na svetu, kjer nimaš tiste pravice	A
žalostnem opravku, trkat na duri, pred katerimi bo	dalje	stal, preden bo potrkal, nego je bila dolga	A
Vrag z njimi!“ je odgovoril fant in je hitel	dalje.	Marko se je napotil v drugo ulico.	A
zame, ki nisem nikomur žalega storil!“ Šel je	dalje	in je prišel do ovinka; tam je stal stražnik	A
povodnji ne bo treba, da izpere greh te noči!“	Dalje	je šel Kurent, dalje je svetil, oprezno je stopal	A
izpere greh te noči!“ Dalje je šel Kurent,	dalje	je svetil, oprezno je stopal med snopi.Pa je	A
sladak spomin je spreletel njegovo srce ... Šel je	dalje,	kakor je držala kamenita pot. Komaj pa je	A
zmerom pijem ... včeraj, predvčeranjim in taka	dalje.	In da bi videli doma mojo ženo in moje otroke	A
ne morem sam napraviti. Najprvo inštrumenti;	dalje	primernih uniform: zakaj, da bi jaz in moji	A
pa je zakričal od jeze in bolečine ter hitel	dalje.	Tisti večer sem kmalu legel na slamnico;	A
se vrabci niso spopadli, temveč so zmerjali	dalje,	drugi zoper drugega in vsaki zoper vse, takorekoč	A
prerivala, suvala, teptala gruča teles in ni mogla	dalje.	Razločil sem vse obraze -- nič človeškega ni	A
globokeje na čelo ... Emerencij pa je govoril	dalje.	Z literarnega je prišel na politično in socialno	A
tujec moti ob važnem opravilu; in zaganjal se je	dalje,	enakomerno, z neugnano silo. Da bi se vrata	A
njene ustnice so se narahlo nasmehnile in šla je	dalje	z lahko‐lenimi koraki.Tisto noč ni spal; iskal	A
imel!“ Premišljeval je in je šel svojo pot	dalje	s težkimi koraki in zamegljenimi očmi ... Marti	A
”Kaj, mati?“ je vprašala Marta. ”Ne moreva	dalje!	“ je odgovorila ženska smehljaje; smehljala se	A
ker je bil majhen?“ Ženska je pripovedovala	dalje,	s tistim pojočim jokavim glasom, kakor govore	A
za hribom že!“ je mislila Marta in je stopala	dalje	z urnimi koraki, nekoliko upognjena.”Če bi tako	A
pojdi, pij z menoj!“ Marta je stopila urno	dalje,	človek se je zibal ob poti in je klical za njo	A
‚Res ni, ampak ...‘ On pa ne posluša	dalje,	temveč zaluči knjigo na tla in stopa po nji	A
je šla. ”Treba je!“ je rekla Marta in ni več	dalje	mislila, ker ni hotela misliti.Še ko si je česala	A
prestrašena; toda noge so se ustavile in niso mogle	dalje,	oči so strmele. Človek se je bližal z umerjenimi	A
neznan obraz, okrenil je glavo in je šel v vrsti	dalje,	z drobnimi, enakomernimi koraki. ”Spoznal	A
se dolgo mudila v Ljubljani ... takoj potujem	dalje,	najprej v Trst, potem pa v Benetke ... ali pa	A
počasna in lena, kakor domača žival ... Moram	dalje,	drugače shujšam na duši in na telesu ...Velikih	A
bila huda nate, tudi ne nocoj!“ Ko sta šla	dalje,	se mu je zdelo, da je seglo nekaj hladnega v	A
ni vstal. Oče je odprl usta, da bi govoril	dalje,	oziral se je z motnim očesom po omizju, pogladil	A
oči in krí ji je bušila v lica. ”Pripoveduj	dalje!	“ je rekla Marta. ”Fant je držal vajeti ...	A
je otroško nasmehnil Vrtnik. ”Svatujmo torej	dalje!	... Kaj nisi ti Vrtnik?	A
te, zdi se mi, že z Dunaja ... Svatujmo torej	dalje,	ampak toliko povem, da ne bom govoril in ne	A
njihovimi debli so se raztezale vedno širje in	dalje	nedoločne sence.Sanjalo je tam doli in šepetalo	A
Vroče je bilo, sonce je pripekalo --“ in tako	dalje.	Hodil sem kakor izgubljenec po teh pustih ulicah	A
ozrl -- kjé si ostala, Matilda? Mudilo se mi je	dalje	in ko sem se ozrl vdrugič, sem te videl od daleč	A
Vroče je bilo, sonce je pripekalo --“ in tako	dalje.	Mi pa smo vstali.	A
izluščil otrok, ki je sanjal daleč in visoko,	dalje	in višje nego vsi drugi otroci. Bdel je dolgo	A
zahtevaš, da bi se ponižal pred teboj in seboj?“ ”	Dalje!	“ je ukazovala Melitta.”Zdaj so moje ustnice	A
je in zmerom strašnejše so obresti, kolikor	dalje	teko leta ...Starec ima upognjen hrbet, gube na	A
pojdem!“ je rekel vsaki večer. ”Če odlašam še	dalje	... se bo nekaj pripetilo -- nekaj grdega in neprijetnega	A
ona edina njegova tolažba, njegov dom in tako	dalje.	Pismo je bilo čisto odkritosrčno, ne ena	A
ga slišal ne bom! Zaklenem se --‘ in tako	dalje.	Tako in tako je mislil, zatorej se ni odpeljal	A
je izvil iz grla, omahnil je na tla. Šel je	dalje	in je prišel do podobe, ki je bila vsa drugačna	A
je na kvante svojih tovarišev in je pomislil	dalje,	s pritajenim, grdim nasmehom na ustnih: ”Še	A
razgaljena!“ je pomislil Milan. Gospod je govoril	dalje:	”Bolni ste, mladi prijatelj ... da!	A
so molčale. Daleč zadaj nad strehami in še	dalje,	onkraj temnih gorá, se je že opolnoči danilo	A
vozil tako poleg njé, molčé in trepetajoč, vse	dalje,	ven iz mesta, na belo, brezkončno cesarskocesto	A
hrib, vidi šele, kod je hodil in kam drži pot	dalje;	mogočno se razpne pokrajina pod sijajnim sončnim	A
pojde; nekjé daleč je bilo, v Mali Aziji ali še	dalje.	Bog vedi, kako se je bila novica razustila.	A
je živela v dihu vsakega bitja ter bo živela	dalje	v loku brez konca. Spominjal se je, kako ga	A
temne lase. Gledal je v tla, ko je govoril	dalje.	”Tako mi je bilo vselej in zmerom, kakor	A
Jošt je s temnim očesom gledal nanjo. ”Le	dalje!	“ ”Hinavščina ima veliko obrazov, najlepšega	A
ne lepših sanj, nego iz bolečine porojenih.	Dalje	je mislil Jokec in je pozabil takoj na bose	A
bled je bil njegov obraz in žalosten. In še	dalje	je pripovedoval, kako izpremenjen je bil gospoda	A
jutranje sonce. Gospod Edvard se je napotil počasi	dalje,	s polja po široki ilovnati stezi proti gozdu	A
in si ni upal blizu. Zavzdihnil je in je šel	dalje;	in ko je prišel mimo cerkve, so se odprle stranske	A
”To je bilo spomladi!“ ”Ali bi bral še	dalje?	“ ”Ne več, Jokec!	A
krono na glavi in te prime za roko in gresta	dalje.	In še ozrl se nisi name, ki sem stala ob cesti	A
...“ In	dalje	ni več bral: zaihtel je in je skril obraz v	A
prepričanje, citirajte Tugomera: Trd bodi in tako	dalje	- in noben ne bo zapazil izpremembe.V slučaju	A
vzdignila jata kričečih ptic, voz se je zibal	dalje	in odprla se je svobodna, prostrana ravan.	A
debeli zdravnik!“ je pomislil Kačur in je šel	dalje	zamišljen in s povešeno glavo.Toda sonce je	A
komolcem. Kačur je stopil v stran, fantje so šli	dalje.	”Naj nikar preveč ne hodi okoli deklet!“	A
Govorili so in so se smejali, Kačur je hitel	dalje	in jih ni razumel več.Zardel je bil v obraz	A
Ne prekličem ničesar! Če hočete, poslušajte	dalje,	če nečete, pustite!Kdor misli, da mu ne govorim	A
vrnil in pozabil, je pospešil korake in je hitel	dalje.	Močneje je bilo srce.	A
ponesrečil, drugega nič. Kaj bi si zato ne upal	dalje,	ker sem se spoteknil ob prvem koraku?Preneroden	A
Vseeno je, če se poznata ali ne! Spi	dalje!	“ Kačur je slekel suknjo in je sedel za mizo	A
”Jaz sem pa župnik!“ Kidal je	dalje	in se ni več zmenil zanj.Kačur se je čudil in	A
smilite!“ Župnik se je molčé in hitro oblačil	dalje,	Kačur je še postal na pragu, nato je šel.	A
Enkrat za zmerom! In potem bo že Bog pomagal	dalje!	“ Čez par dni, v soboto na večer, je priromal	A
ga, moj tast!“ se je začudil in je hotel urno	dalje.	Krčmar pa ga je bil ugledal in je omahnil s	A
oknu s hladnim, sovražnim pogledom in je šel	dalje	brez pozdrava.Zlovoljen se je okrenil Kačur	A
upornimi očmi. Stal je pred njo, ni si upal	dalje,	smehljal se je kakor otrok in ustnice so se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani