da (4,657.422-4,657.521)

najprej opomniti, da je dolžna govoriti resnico in	da	ne sme ničesar zamolčati, nato pa jo opozoriti	S
priča. Nato se ji lahko postavljajo vprašanja,	da	se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo ali	S
pričo sporazumeti. Sodišče opozori tolmača,	da	mora natančno pretolmačiti vprašanja, ki so	S
morala biti zaslišana, sme sodišče odrediti,	da	se privede s silo na svoje stroške, sme pa jo	S
na posamezna vprašanja, sodišče pa presodi,	da	so njeni razlogi za to neupravičeni, jo lahko	S
vprašanje. Sodišče odloči na zahtevo stranke,	da	mora priča povrniti stroške, ki jih je povzročila	S
o kazni tudi tedaj, če priča pozneje izjavi,	da	bo pričala. Vojaške osebe in policijski uslužben	S
uslužbenci se ne smejo zapreti, pač pa se o tem,	da	niso hoteli pričati, obvesti njihovo pristojno	S
pričati, obvesti njihovo pristojno poveljstvo,	da	jih kaznuje.Če je treba, da se s silo privedejo	S
pristojno poveljstvo, da jih kaznuje. Če je treba,	da	se s silo privedejo, da bi pričali, se obrne	S
kaznuje. Če je treba, da se s silo privedejo,	da	bi pričali, se obrne sodišče na njihovega starešino	S
sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko	da	strankam možnost, da se o tem izjavijo. Pravdno	S
vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost,	da	se o tem izjavijo. Pravdno sodišče lahko pooblas	S
predsednika senata ali zaprošenega sodnika,	da	določi izvedenca, če mu je prepuščena izvedba	S
praviloma en izvedenec; če pa sodišče presodi,	da	je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi	S
zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve,	da	je podan razlog za izločitev, najpozneje pa	S
določitvijo izvedenca dalo stranki možnost,	da	se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti	S
glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti,	da	se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev	S
zoper izvedensko delo, ravna sodišče, kakor	da	bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden	S
stranke lahko sodišče s sklepom naloži izvedencu,	da	mora povrniti stroške, ki jih je povzročil,	S
povrniti stroške, ki jih je povzročil, s tem	da	je neupravičeno izostal ali neupravičeno odklonil	S
pride, zadeva, zaradi katere je vabljen, in	da	se vabi kot izvedenec.V vabilu se izvedenec	S
s 7. členom tega zakona tudi dodatni dokazi,	da	se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da	S
da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne,	da	bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. 253	S
253. člen Sodišče odloči, ali naj izvedenec	da	svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi	S
mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju	da	tudi pisno pred obravnavo.Sodišče določi rok	S
Če pa se glede izvida in mnenja ne strinjajo,	da	vsak izvedenec svoj izvid in mnenje posebej	S
258. člen Če se sodišče prepriča,	da	stranki oziroma osebi, ki jo je treba zaslišati	S
zaslišanje te stranke ni mogoče, lahko odloči,	da	se zasliši samo druga stranka. Prav tako lahko	S
druga stranka. Prav tako lahko sodišče odloči,	da	zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče	S
njen zakoniti zastopnik. Sodišče lahko sklene,	da	se namesto zakonitega zastopnika ali poleg njega	S
zasliši za stranko. V vabilu se mora navesti,	da	se bo na naroku izvedel dokaz z zaslišanjem	S
naroku izvedel dokaz z zaslišanjem strank in	da	je lahko stranka, ki pride na narok, zaslišana	S
glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to,	da	stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela	S
ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali	da	ni hotela izpovedati. 263. člen	S
264. člen Če je utemeljena bojazen,	da	se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti	S
kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali	da	bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko med	S
izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli,	da	se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da	S
da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali	da	bo njegova izvedba težja.V vlogi je treba navesti	S
ime in priimek, razen če izhaja iz okoliščin,	da	nasprotnik ni znan. 267. člen	S
lahko postavi sodišče začasnega zastopnika,	da	se udeleži naroka za izvedbo dokazov (82. člen	S
oglasa. Sodišče lahko v nujnih primerih odloči,	da	se začne izvajanje dokazov, še preden se vroči	S
dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči,	da	se začne izvedba dokazov, še preden se sklep	S
273. člen Če ugotovi,	da	je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali da obstajajo	S
da je tožba nerazumljiva ali nepopolna ali	da	obstajajo pomanjkljivosti, ki se nanašajo na	S
ali tožene stranke biti pravdna stranka, ali	da	obstajajo pomanjkljivosti glede zakonitega zastopanja	S
pomanjkljivosti, ki se nanašajo na pravico zastopnika,	da	lahko začne pravdo, kadar se zahteva za to posebno	S
kadar se zahteva za to posebno dovoljenje, ali	da	stranke ne zastopa oseba, ki je lahko pooblaščenec	S
jih določa ta zakon (81., 87. in 108. člen),	da	se pomanjkljivosti odpravijo. 274. člen	S
sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi,	da	odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno	S
zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen),	da	je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi	S
je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo,	da	o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar	S
tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda,	da	je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o	S
teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena,	da	je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava	S
spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali	da	ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev	S
275. člen Če misli,	da	ni zadostne podlage za odločitev o kakšnem vprašanju	S
taksa, mora sodišče vročiti toženi stranki,	da	nanjo odgovori.Skupaj s tožbo pošlje sodišče	S
določa drugače. Sodišče opozori toženo stranko,	da	bo v primeru, če v roku iz prvega odstavka tega	S
tožbo mora biti obrazložen, sicer se šteje,	da	ni vložen.Iz obrazložitve mora izhajati, ali	S
za glavno obravnavo je treba določiti tako,	da	ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar	S
ter priče in izvedence, za katere je odločil,	da	jih bo povabil na glavno obravnavo. Enaindvajset	S
sporni predmet. Kadar je v tem zakonu določeno,	da	lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog	S
postavlja vprašanja in skrbi za drug primeren način,	da	se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva	S
med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva,	da	se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih	S
nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih,	da	se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo	S
ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh	da	se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita	S
in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila,	da	se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno	S
dokazilo. Predlagane dokaze, za katere misli,	da	niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede	S
288. člen Če stranka ugovarja,	da	odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno	S
tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost,	da	o istem zahtevku že teče pravda, da je stvar	S
pristojnost, da o istem zahtevku že teče pravda,	da	je stvar pravnomočno razsojena ali da je bila	S
pravda, da je stvar pravnomočno razsojena ali	da	je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava	S
obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene,	da	se takoj nadaljuje glavna obravnava, se sklep	S
strank, ni posebne pritožbe, če je senat sklenil,	da	takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari.	S
tedaj, če sodišče po uradni dolžnosti sklene,	da	bo ločeno od glavne stvari obravnavalo, ali	S
291. člen Ko senat misli,	da	je zadeva obravnavana, tako da se lahko izda	S
senat misli, da je zadeva obravnavana, tako	da	se lahko izda odločba, naznani predsednik senata	S
lahko izda odločba, naznani predsednik senata,	da	je glavna obravnava končana. Nato se senat umakne	S
senat umakne na posvetovanje in glasovanje,	da	izda odločbo. Senat lahko sklene, da konča	S
glasovanje, da izda odločbo. Senat lahko sklene,	da	konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba	S
konča glavno obravnavo tudi tedaj, če je treba,	da	se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so	S
odpovejo obravnavanju teh dokazov ali senat misli,	da	to obravnavanje ni potrebno. 292. člen	S
lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene,	da	se končana glavna obravnava znova začne, če	S
glavna obravnava znova začne, če je to potrebno,	da	se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna	S
pooblaščence in interveniente. Senat sme dovoliti,	da	so na glavni obravnavi, katere javnost je izključena	S
delovanje. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli,	da	sta na obravnavi navzoči največ dve osebi, ki	S
na obravnavi, katere javnost je izključena,	da	so dolžni varovati kot skrivnost vse, kar zvedo	S
Dolžnost predsednika senata je skrbeti za to,	da	se sporni predmet vsestransko razišče, da pa	S
to, da se sporni predmet vsestransko razišče,	da	pa se vendar pri tem postopek ne zavlačuje,	S
se vendar pri tem postopek ne zavlačuje, tako	da	se obravnava, če je mogoče, dokonča na enem	S
sodišče skupno sodbo. Senat lahko odloči,	da	se za skupno obravnavanje pred njim združi več	S
posameznik istega sodišča. Senat lahko odloči,	da	se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz	S
301. člen Če senat sklene,	da	se narok za glavno obravnavo preloži, poskrbi	S
obravnavo preloži, poskrbi predsednik senata,	da	se preskrbijo za naslednji narok vsi dokazi	S
dokazi, ki naj se na tem naroku izvedejo, in	da	se opravijo druge priprave, da bi se mogla obravnava	S
izvedejo, in da se opravijo druge priprave,	da	bi se mogla obravnava končati na tem naroku	S
vendar pa sme senat v tem primeru skleniti,	da	se obravnava znova začne. Če se opravi narok	S
ko so se stranke o tem izjavile, odločiti,	da	se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in	S
se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in	da	se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo	S
zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč	da	se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov	S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  4,656.922 4,657.022 4,657.122 4,657.222 4,657.322 4,657.422 4,657.522 4,657.622 4,657.722 4,657.822 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani