da (4,657.322-4,657.421)

vročitev po 133. členu tega zakona. Šteje se,	da	je vročitev opravljena osebno stranki, če je	S
143. člen Če se ugotovi,	da	je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten	S
tisti, ki naj se mu vroči pisanje, odsoten in	da	mu osebe, navedene v prvem in drugem odstavku	S
ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se,	da	je s tem vročitev opravljena. Sprememba naslova	S
sodišču. Če tega ne stori, odredi sodišče,	da	naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to	S
vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako,	da	se pisanje pritrdi na sodno desko. Vročitev	S
pa tega ne sporoči sodišču, se šteje, kakor	da	pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen, če	S
tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku,	da	v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje	S
Sloveniji, naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj,	da	imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v	S
imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki,	da	imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj.	S
in navede z besedami dan vročitve; šteje se,	da	je s tem vročitev opravljena. Če se opravi	S
poleg potrdila o prejemu zapisati na vročilnici,	da	je bil naslovnik pred tem pisno obveščen. Če	S
vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se šteje,	da	je bila vročitev opravljena tistega dne, ko	S
izvedbo dokaza obe stranki, sodišče odloči,	da	naj za stroške potrebni znesek založita obe	S
svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima to,	da	stranka ni v roku založila zneska, potrebnega	S
lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči,	da	krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob	S
ustrezen del stroškov. Sodišče lahko odloči,	da	mora ena stranka povrniti vse stroške, ki sta	S
se je njej primerilo. Sodišče lahko odloči,	da	mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec stranke	S
zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi,	da	je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku	S
upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila,	da	na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih,	S
stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči,	da	mora vsaka stranka kriti svoje stroške. 161	S
se nalaga povrnitev stroškov, lahko odloči,	da	bo znesek stroškov odmerilo v pisnem odpravku	S
sodbi ali v vmesni sodbi lahko sodišče izreče,	da	se odločitev o stroških pridrži za poznejšo	S
jo zastopa pooblaščenec, kadar je to nujno,	da	se varujejo njene pravice. Stranka, ki ji je	S
stopnje med postopkom razveljavi, če ugotovi,	da	stranka zmore stroške postopka.Pri tem sodišče	S
povrnitev pravdnih stroškov, pa se ugotovi,	da	ne zmore teh stroškov, lahko sodišče pozneje	S
teh stroškov, lahko sodišče pozneje odloči,	da	mora plačati vse stroške iz prvega odstavka	S
S tem pa se ne posega v pravico te stranke,	da	lahko zahteva od nasprotnika povrnitev tistega	S
člen Tožeča stranka lahko s tožbo zahteva,	da	sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne	S
če ima tožeča stranka pravno korist od tega,	da	se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice	S
uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, naj se ugotovi,	da	tako razmerje obstaja oziroma ne obstaja, če	S
uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako,	da	naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna	S
sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna,	da	tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim,	S
dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako	da	zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.	S
čeprav se tožena stranka temu upira, če misli,	da	bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja	S
ureditev razmerja med strankama. Šteje se,	da	je tožena stranka privolila v spremembo tožbe	S
obravnavanje o glavni stvari po spremenjeni tožbi, ne	da	bi pred tem nasprotovala spremembi. Če pravdno	S
pustiti toženi stranki čas, ki ji je potreben,	da	se lahko pripravi za obravnavanje o spremenjeni	S
potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako,	da	zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi	S
glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako,	da	toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega	S
dneva, ko je obveščena o umiku tožbe, se šteje,	da	je privolila v umik. Če je tožba umaknjena	S
tožba. Če je tožba umaknjena, se šteje, kakor	da	sploh ni bila vložena, in se lahko znova vloži	S
pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira,	da	se pravda med istima strankama ne dokonča.	S
tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako,	da	zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti	S
se štejejo ti za enotno pravdno stranko, tako	da	se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki	S
199. člen Kdor ima pravni interes,	da	v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od	S
pravno sredstvo. Izjavo o vstopu v pravdo lahko	da	intervenient na naroku ali s pisno vlogo. Vloga	S
izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi,	da	ni podan pravni interes intervenienta. Do pravno	S
stvari ali imetnik kakšne pravice, pa trdi,	da	ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico	S
pravice, pa trdi, da ima stvar v posesti ali	da	izvršuje pravico v imenu koga drugega, lahko	S
pravdo kot stranka. Privolitev tožeče stranke,	da	vstopi v pravdo namesto tožene stranke prednik	S
pravdo, se tožena stranka ne more več upirati,	da	bi se spustila v pravdo. Obvestitev drugega	S
stranka obvestiti koga drugega o začeti pravdi,	da	si s tem zagotovi kakšen civilnopravni učinek	S
obvestila o pravdi, ne more zaradi tega zahtevati,	da	bi se prekinila začeta pravda, podaljšali roki	S
odredi prekinitev postopka: 1. če sklene,	da	ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13	S
storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum,	da	sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala	S
priča ali izvedenec po krivem izpovedala ali	da	je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz	S
člen Prekinitev postopka ima za posledico,	da	prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna	S
drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna,	da	ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec	S
organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov,	da	bi se čakalo na njegov konec. V vseh primerih	S
izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka, se šteje,	da	je tožba umaknjena. 210. člen	S
posledice, kakor če se postopek prekine, le	da	ne prenehajo teči z zakonom določeni roki.	S
postopka, ne predlaga nadaljevanja, se šteje,	da	je tožba umaknjena. V sklepu, s katerim se	S
zavrne predlog za prekinitev postopka in sklene,	da	se postopek takoj nadaljuje, zoper tak sklep	S
naj se dokazujejo tudi taka dejstva, če misli,	da	jih je stranka priznala z namenom, da bi razpolagala	S
misli, da jih je stranka priznala z namenom,	da	bi razpolagala z zahtevkom, s katerim ne more	S
deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem,	da	je dodala druga dejstva. Dejstev, ki se po	S
treba dokazovati, vendar pa se lahko dokazuje,	da	ta dejstva ne obstajajo, če ni z zakonom drugače	S
216. člen Če se ugotovi,	da	ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega	S
se višina zneska oziroma količina stvari ne	da	ugotoviti ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi	S
vendar pa lahko senat iz tehtnih razlogov sklene,	da	se posamezni dokazi izvedejo pred predsednikom	S
dokaza, sme izvesti tudi druge dokaze, če misli,	da	je to smotrno. 219. člen	S
219. člen Če se	da	glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen	S
Če se da glede na okoliščine pričakovati,	da	se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali da se	S
da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali	da	se ne bo mogel izvesti v primernem roku, ali	S
določeni rok, se opravi obravnava ne glede na to,	da	dovoljeni dokaz ni bil izveden. Ogled	S
ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno,	da	si sodišče stvar neposredno ogleda. Ogled se	S
člen Senat pooblasti predsednika senata,	da	opravi ogled, če se stvar, ki si jo je treba	S
povzročilo precejšnje stroške, senat pa misli,	da	ni nujno, da bi si jo morali neposredno ogledati	S
precejšnje stroške, senat pa misli, da ni nujno,	da	bi si jo morali neposredno ogledati vsi člani	S
sodnega poslopja, lahko predsednik senata odredi,	da	se potek izvedbe dokaza z ogledom delno ali	S
javnih pooblastil. Dovoljeno je dokazovati,	da	so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena	S
javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali	da	je sama listina nepravilno sestavljena. Dovoljen	S
nepravilno sestavljena. Dovoljeno je dokazovati,	da	se mikrofilmska ali elektronska kopija oziroma	S
sodišče dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva,	da	da o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala	S
dvomi o pristnosti listine, lahko zahteva, da	da	o tem izjavo organ, od katerega naj bi izvirala	S
pooblastila, pa sama stranka ne more doseči,	da	se listina izroči ali pokaže, si jo sodišče	S
se ena stranka sklicuje na listino in trdi,	da	je ta pri drugi stranki, zahteva sodišče od	S
skupno za obe stranki. Glede pravice stranke,	da	odreče predložitev drugih listin, veljajo smiselno	S
sodišče zahtevalo, naj predloži listino, zanika,	da	bi bila listina pri njej, lahko sodišče izvede	S
upoštevajoč vse okoliščine, kakšnega pomena je to,	da	stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu	S
predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika,	da	bi bila listina pri njej. Zoper odločbo sodišča	S
naj se o tem izjavi. Če druga oseba zanika,	da	bi morala predložiti listino, ki je pri njej	S
predložiti listino. Če druga oseba zanika,	da	bi bila listina pri njej, lahko izvede sodišče	S
ugotovitev tega dejstva. Pravnomočni sklep o tem,	da	mora druga oseba predložiti listino, izvrši	S
kakšne druge dejavnosti, če velja dolžnost,	da	mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedela	S
Predsednik senata opozori navedene osebe,	da	jim ni treba pričati. 232. člen	S
posvojenca. Predsednik senata opozori pričo,	da	lahko odreče odgovor na postavljeno vprašanje	S
pride, zadeva, zaradi katere je vabljen, in	da	se vabi kot priča.V vabilu se priča opozori	S
dgovarjati ustno. Pričo je treba najprej opomniti,	da	je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar	S

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  4,656.822 4,656.922 4,657.022 4,657.122 4,657.222 4,657.322 4,657.422 4,657.522 4,657.622 4,657.722 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani