bled (601-700)

izrekuje. Micka se je ozrla in videla, kako je	bled.	Prebledela je še ona od temne slutnje.	A
Bliže je prišel Franc Levec-Bogo; v obraz je bil	bled,	vedno je bolehal.Več let je delal na žagi v	A
Viktor je gledal Župca, ki je bil vedno bolj	bled.	Nato mu je pogled zdrsel na ženo, ki so ji tekle	A
Pri vozu je stal Jelen. V obraz je bil	bled.	»Polovico svoje živine bi dal, samo pustita me	A
haljo in prepasan z debelo vrvjo. Obraz je imel	bled	in upal, kakor da je kdove koliko let preživel	A
rog. Juri je zapazil, da je postal Komolja	bled	kakor smrt in da so se mu tresle roke, kakor	A
pogledi motril zborovalce. Poleg njega je stal	bled	in prepaden Konrad Sežanski. Ko je nastala tihota	A
potegnil na svojo stran. Oton Vipavski je sedel	bled	in prepadel na svojem mestu in poslušal srdite	A
krivoverca Galengana.« Juri ni več vprašal.	Bled	in prepadel je slonel ob svoji klopi in se tresel	A
mislite.« Juri je to rekel čisto mirno, samo	bled	je bil in stari Tomaž je živo čutil, da bi bil	A
tem trenotku je vstopil Juri. Bil je še vedno	bled	in prepadel, a držal se je ponosno.Odpasal je	A
verovati svojim očem. Oton je bil ves upadel,	bled	in bolehen.Iz krepkega zdravega moža je bil	A
IV.	Bled	in vidno utrujen je stopil Andrej Rovan pred	A
zapiske. Sedaj je stopil izmed menihov mlad	bled	mož, Hugon Alba, in mirno skromno dejal:	A
sukali posli in nekaj plemenitašev, opat je bil	bled	kakor smrt slonel ob vratih. »Za Boga	A
Poglejte, visokost,« je zaklicala, »kako je smrtno	bled.	In ves obvezan je!	A
strani ogledovala lepega moža, ki je, še močno	bled	vsled prestane bolezni, sedel pred njo in se	A
moral izgubiti vero v Boga.« Opat je postal	bled	kakor zid, v očeh pa mu je zažarel ogenj sovraštva	A
Orel je šel. Kaplan je sedel dolg,	bled	in suh pri mizi in brskal po nekakšnih papirjih	A
vrat je prišel kaplan, se prestopal dolg in	bled	po hodniku in izginil za vrati svoje sobe.Organist	A
glavo in gledal v drugo stran. Bil je suh in	bled	in človek bi mislil, da ima jetiko.Vsa njegova	A
čela in prsti mu trepečejo. Obstoji in me gleda	bled	in prepadel, a jaz prekrižam roke na hrbtu,	A
bila njegova pleša še povečala. V obraz je	bled,	oči so vodene in brki redki in ohlapni.Na obleko	A
kako je?« »Oprosti,« govori tajnik, dolg je,	bled,	upognjen in brezkrvne ustne se mu tresejo,	A
sem gledal kakor v megli. Domov sem prišel	bled	in pijan.Nič nisem jedel in tudi vedel nisem	A
glavo v roke, pa naenkrat omahne na stran ves	bled	in mrtev.Mestni uslužbenci pridejo s črnim zaprtim	A
zaripli oficijal, a zadnji je bil praktikant, ves	bled,	skoro sive kože, krvavih oči in drhtečih rok	A
podpirala život, z drugo je zastirala oči. Visok,	bled	in mlad študent je zakričal s šklepetajočimi	A
rokama za suknjo pod vratom. Trese me in ves je	bled.	‒He, he, kriči, to ni vseeno, ni, ni, ni ...	A
nogami, prične tipati po Tonetu, ki je naenkrat	bled	kakor mrlič. Pajek lazi po njem, prede pajčevino	A
Večerjal bi!« pravi Mirtič skoro prestrašeno.	Bled	je v obraz, v roke ga zebe, dasi ni še mraza	A
nogavice. Aspirant stoji sredi sobe, v lica je	bled	kakor stena in stresa se, kakor bi ga potegnil	A
kliče življenje v druge kraje. Mirtič je ves	bled,	vidno zmeden.Misli mu begajo po glavi, pod senci	A
vidimo?« se nenadoma oglasi Mirtič, v obraz je	bled	kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori, kakor	A
šviga po mislih, nerodno se ozre, v obraz je	bled	in ner vozen, skloni se, dene Marici roko zadaj	A
razmišljeno in pri zajtrku je sedel nekoliko	bled	in prepadel. Vršilo se je to v srednji sobi	A
Žitnik ima zlat nanosnik, je debel, visok in	bled.	Pirnat je za glavo manjši, nosi očala in skriva	A
štrleli na vse strani, oči je imel krvave, a obraz	bled	kakor nekoliko zarjavela mast.Sklonil se je	A
Žitnik, »da me boš lažje prepričal?« Bil je	bled,	smejal se ni več in videlo se je, da ne bo kos	A
objeti nekoč njegovo hčerko, a takrat sem bil	bled,	bolehen in ona skoči na noge in pljune ti, ah	A
nerodno in vlačil stopala za sabo. V obraz je bil	bled,	oči so se mu udrle, uhlji odstopili. Sluga mu	A
obraz v blazinah. Adjunkt stoji sredi sobe	bled	in prepaden.Mišice v obrazu mu trepečejo, poloteva	A
‒Vse kosti so ... zaspale, sope Fič in leze	bled	in otrpel iz kota kakor Lazar iz groba. ‒Mravljinci	A
žalostnim in zamolklim glasom. ‒Vem, sope Fič	bled	in zasopljen.Imel sem sodnega predstojnika,	A
Večerjal bi!« pravi Mirtič skoro prestrašeno.	Bled	je v obraz, v roke ga zebe, dasi ni še mraza	A
nogavice. Aspirant stoji sredi sobe, v lica je	bled	kakor stena in stresa se, kakor bi ga potegnil	A
kliče življenje v druge kraje. Mirtič je ves	bled,	vidno zmeden.Misli mu begajo po glavi, pod senci	A
vidimo?« se nenadoma oglasi Mirtič, v obraz je	bled	kakor rjuha, roke se mu tresejo, govori, kakor	A
prijel njeno desnico. Obraz mu je postal čudno	bled,	oči nekam velike in svetle. »O futuristični	A
da so jim vsaki rokavi pretesni. On je bil	bled,	suh, prav gotovo bolan.Pokašljeval je, gledal	A
nisem!« Ustne so se mu tresle in postal je zelo	bled.	»Ali vendar, vendar!« se je čudila dama.	A
človek premišljal, jako žalostno. Otrok je bil	bled	kakor papir, smejal se je čudno in silil samo	A
objeti nekoč njegovo hčerko, a takrat sem bil	bled,	bolehen in ona skoči na noge in pljune ti, ah	A
Žitnik ima zlat nanosnik, je debel, visok in	bled.	Pirnat je za glavo manjši, nosi očala in skriva	A
štrleli na vse strani, oči je imel krvave, a obraz	bled	kakor nekoliko zarjavela mast. Sklonil se je	A
Žitnik, »da me boš lažje prepričal?« Bil je	bled,	smejal se ni več in videlo se je, da ne bo kos	A
njegovega lica, brade, nosa, čela in vrata, še bolj	bled	in kakor izklesan iz starinskega rumenega marmorja	A
obrne glavo proti meni, vidim, da je njen obraz	bled,	kakor bi ga izklesal iz kamena. »Slabo izgledaš	A
nimata nič povedati; čez Jožetov obraz je zdrsnil	bled	nasmeh, za katerega niti pri najboljši volji	A
. / . / stran 280 . / Najbrž sem bil res	bled;	osupila me je, dokončno prestrašila in zmedla	A
palico pred sabo kot slepec. Bil je upadel,	bled,	rumenkasto presójen, okrog oči so se mu začrtovali	A
katere se je oglašal zvon. »Martin, saj to je	Bled!	« je presenečeno vzkliknila Vida.»Malo čuden	A
vzkliknila Vida. »Malo čuden sicer, nekam bolj	bled,	vendar Bled.« »Zdaj pa pohitiva, da ti pokažem	A
»Malo čuden sicer, nekam bolj bled, vendar	Bled.	« »Zdaj pa pohitiva, da ti pokažem še moj dom	A
ga je minil ves zaspanec. Bil pa je smrtno	bled.	»Oprostite, da vas motiva,« nadaljeval	A
Podivjal je!« je kriknil profesor Plešoprask ves	bled	in snel svoje temnomodre naočnike, da bi bolje	A
sédel moško in široko na stol. Pritekel je	bled,	skrbno počesan fantič, ves črno oblečen, v suknjici	A
bila vpila in se jokala. Obrazek ji je bil	bled,	nabuhel, otopel.Tiho je ihtela, glava ji je	A
Osman paša in se obrnil k Omarju, ki je bil ves	bled	in razburjen.»No, Omar, kaj?	A
mu v tilnik in mozeg diha ledena sapa ... Ves	bled	in prestrašen krikne in stopi nazaj. »Fatima	A
/ . / stran 138 . / Omar je bil mrtvaško	bled;	ves potrt je stopal za drago rajnico in gledal	A
dolge črne trepalnice so privrele solze. Ves	bled	se je opotekel v šotor. »Kaj ti je, Omar?« je	A
čvrsto in pokonci na konju, ali bil je silno	bled.	Omamljen od bojnega trušča je videl vse kakor	A
Vitez Frauensteiner se je zganil. Ves	bled	je plašno stopil korak nazaj.Odprl je usta,	A
»Dovolj za danes!« Tedaj je prihitel plah,	bled	paže in mu ponižno javil, da ga čaka pred njegovo	A
izpustila. Gospod Migec pa je bil naenkrat	bled	kakor pobeljen časnik.Gotovo mu je bilo slabo	A
Hlače so enake kot suknjič. Obraz je malo	bled	in se kljub poletju ne poti.Samo malo zrnat	A
razgrinjajo tanko izoblikovani obraz, ki je	bled	in malo izmučen, sploh pa ne siv, modrikast	A
njegovo visokost, grofa von Trynxaxa. Bil je	bled,	vendar dostojanstven, ko je sprejel Vasilija	A
Ima kvaliteten baročni štuk. Sledi	Bled,	ki je bil dolga stoletja središče ogromne briksenske	A
luknje v zakonu sploh niso videle. Župan je bil	bled	kot zid. »Spet telefonski klic,« je oznanil	A
Tokrat njegov glas ni bil prav nič prepričljiv,	bled	obraz in mrtve oči so kazile njegov, ponavadi	A
»Lipica je slovenski simbol. Tako kot	Bled	in kozolci. Vse je del kulturne, slovenske kulturne	A
toliko podli niso. Nazadnje se nekdo le javi, ves	bled	in trd od strahu: »Jaz sem kihnil.« Agent GPU	A
cigaro. Tedaj stopi k njemu sprevodnik in ga ves	bled	nagovori: »Gospod, zgodila se je strašna nesreča	A
in pokvarjeno, ko se je Holandec dvignil ter	bled	od razburjenja svečano izjavil: »Holandski zastavi	A
Tako molitveni glasek. Tako	bled	in napet obrazek. In tako prestrašene oči.	A
tovarišev, ki jih moramo vzeti pod streho.« Zelo	bled	in strog se ji je zdel že prej, in vso pot v	A
odprta vrata, a vstal ni, da bi zbežal. Ves	bled	je sedel na tramu in jokal za prelepimi češnjami	A
cesti kričal in preklinjal. Pavlovec je ves	bled	stal za mizo.Bil je strašen videti.	A
potegnila s silo v sosednjo sobo. Kakor stena	bled	je stal njen mož ob mizi. »Vi ste Roman Sterle	A
tkanini. Nad glavnimi ulicami je stal v zraku	bled,	svetel odsev, daleč pred mestom sta se umikali	A
se razširijo, obraz postane v hipu hladen in	bled.	Vtem že skačejo gosti izza miz, vse je že na	A
notranji zidovi udrli, vse bi bilo na kupu!«	Bled	je, ustnice so brez krvi, oči še vse prestrašene	A
Postaral se je jako zadnja leta. Suh in	bled	je ležal na postelji. Vedel je, da ne bo dolgo	A
kotu in odšla ven. Truden in zmučen, na smrt	bled	je zdrknil oče nazaj v blazine. »Saj vem,« je	A
samo sedanjost je življenje. Preteklost ‒	bled	spomin, prihodnost ‒ sanje, ki se izpreminjajo	A
Še več. V zadnjem času si bil videti tako	bled	in trpeč.Mislila sem, da bi utegnil biti zrak	A
se je sam Athos. Lep, plemenit, toda vidno	bled	je stopil pred poveljnika: »Poklicali	A
Je bil ta moški, ta jezdec, morda temnih las,	bled	in plemenite postave?Ali je imel na sencih brazgotin	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani