bled (201-300)

njegove oči prav tako blede, kakor je v resnici	bled	njegov obraz, v najmanjši zvezi z menoj?’ »Gremo	A
iz gneče in stopila k meni. Obraz je imela	bled.	No, bleda je bila vedno.	A
Tončka ga je pogledala. Kako	bled	je!Kako izčrpan je videti!	A
počenjanje. Pri vratih se je stiskal Miklausin, ves	bled	od prestanega strahu. »Oče, oče, pojdite	A
mrtvecih. Stopil je bliže in se zagledal v	bled,	še vedno ljubek obraz, ki sta se bili vanj tik	A
umikajo svojemu razsrjenemu učitelju, ki jih	bled	od jeze podi s postaje. »Sramujte se	A
Iz veže je stopil gospod Anton. Še bolj	bled	in še bolj sušičast se je zazdel Alešu njegov	A
Moje sanje so se izgubljale v neumnih idilah ... ”	Bled	popotnik sloní ob oknu in njegovo srcé je prazno	A
Pogledala sem svojega moža ... Prej še ves	bled,	polmrtev, truden, - zdaj je ves gorel, oči so	A
slabo!“ je jecljal Jan; njegov obraz pa je bil	bled	in curkoma mu je lil pot preko lic. ”Domov	A
stopil brat Edvard, truden, zamišljen, obraz	bled	in skoro brezizrazen.”Ne, ne!“ je vzkliknila	A
pobegnila preko dvorišča. Njegov obraz je bil	bled	in zabrekel; dolgi curki strnjene krvi so se	A
sence in se je zasvetilo nebo, se je prikazal	bled	obraz, upal in bolan. Ona je bila zavita	A
lasje so viseli na čelo in senca. Obraz je bil	bled	in upal, čelo je bilo potno. Soseda je zaprla	A
v obraz in je izginil. Spoznala sem ga; tako	bled	je bil.“ ”Bog ji daj lahko zadnjo uro!“ je	A
in je stopal po petelinje, kakor prej; zelo	bled	je bil in brada mu je rasla. ”Kam?“ sem ga	A
prelil na prt in na moje hlače. Brezimenec,	bled	kakor je že bil, je prebledel še huje. ”Jezus	A
zbegan planil v mojo izbo prijatelj Mimoza.	Bled	in star je bil v lica, udrte oči so gledale	A
kaplja krvi, prav drobcena kaplja krvi, stopi	bled	pred ogledalo.Tam stoji, ogleduje svoj nos in	A
kakor iz pajčevine spletena. Njen obraz je bil	bled.	Ali to ni bila voščena, mrtvaška bledota.	A
segajoče, krasne volute. Obraz je bil prav tako	bled	in truden, kakor na cesti; oči so strmele v	A
je imela skrita v dlaneh. Njen obraz je bil	bled	in lep, kakor sem ga poznal in ljubil, toda	A
nanj s strmečimi očmi. Upognjen je bil, suh in	bled,	v njegovih očeh je bila bolezen, na upalih licih	A
Veján začne besneti, toda naposled se umiri in	bled,	uničen se zgrudi na stol; a Marijca plaka in	A
obžalovanjem in nevoljo gleda Vejána, ki sloni	bled	in prepaden ob steni. ”Kaj je bilo tega treba	A
kako je doma ... A zdaj pojdi spat, Jože, ves	bled	si in utrujen.Ne jemlji si stvari tako k srcu	A
sem jo srečal na ulici. Droben, fin, nekoliko	bled	obraz; velike, pozlačene uhane v ušesih, okoli	A
in si poravna frizuro. Tudi njegov obraz je	bled	in suh, tudi njegove oči gledajo ponosno.V roki	A
pije nič in ves spremenjen je njegov obraz,	bled	in zabuhel.Notar mežika z nemirnimi očmi in	A
bolan, je bil njegov obraz koščen in sivkasto	bled,	oči so bile udrte; lasé je nosil dolge, na senca	A
je zelo elegantno. V obraz je bil nekoliko	bled	in v mraku, kadar je naslonil glavo ob dlan	A
moški, kadar leži ubit, široko rano na čelu,	bled	obraz, polodprte ustnice vse blede in suhe,	A
ranjen ... In njegov obraz je bil že zdaj tako	bled,	kadar se je nasmehnil otožno, so bile njegove	A
ričakovanje je v mojem srcu. Pride mi naproti, visok,	bled,	v črn plašč zavit.Človek iz tistih lepih časov	A
lipami, po peščeni poti, že ni bil več tako	bled	in njegov pogled ni bil več tako romantično	A
kaplji. ”Kaj ti je, da težko dihaš in da si tako	bled?	“ ga je vprašala mati. ”Padel sem!“ je odgovoril	A
v lice in se je zavzela še hujše. ”Saj si	bled	in treseš se!“ Res mu je curljalo po životu	A
drugi!“ Nenadoma ga je izpustil, šel je v kot,	bled	je bil v lica in se ni več ozrl nikamor.	A
krajcer tanc finf krajcer ... Zdel se mi je bolj	bled,	bolj suh in bolj upognjen, nego je bil, ko se	A
obleki se mu je poznalo, da vso noč ni spal;	bled	je bil, motno je gledal in dišal je po tobaku	A
Njen obraz je bil samo tedaj prepaden in	bled,	kadar so jo dražile: »Rezika, mati pride póte	A
nerodne, črne od dela. Obraz mu je bil zelo	bled	in upal, oči so bile rdeče, trepalnice gole	A
razgovarjala, popoludne je spala. Oče je bil suh,	bled	in plašljiv, hodil je s sklonjeno glavo in je	A
in se prevračalo. Oče je ostal pri Brigiti,	bled	je bil in oči so se svetile čudno. Hodil je	A
in so dišali drugače. Prišel je Rezikin oče,	bled	in slaboten, izmučen; bilo je, kakor da nosi	A
kapuca mu je senčila obraz, ki je bil resen in	bled;	le krog ustnic je še narahlo trepetal tih in	A
Ona je bila oblečena v črno, obraz je bil ves	bled	in v očeh je sijala ljubezen z motno lučjo,	A
dolgim plavkastim plamenom ... Perin obraz je bil	bled,	kakor vosek in obrvi so se mu tresle.A kljub	A
pozabil nanjo. Njen obraz je bil podolgast in	bled,	popoldne napudran, zjutraj vel in skoro sivkast	A
bi te dolgočasil s tožbami; moj obraz ni več	bled	in moje oči niso udrte; izpil sem že davno vse	A
pride, bo legel oblečen na otomano, truden in	bled;	v sanjah bo s težkim glasom preklinjal ter metal	A
pokusil vino, se je vrnila v izbo. Nič več ni bil	bled	njen obraz, tudi njene oči so gledale jasno	A
njegov obraz. . / . / stran 183 . / ”Kako si	bled,	kako hladan je tvoj obraz!Mrzla misel je v tvojem	A
se je smehljala, toda razmišljen in nekoliko	bled	je bil njen obraz in molčala je; Jareb je gledal	A
ustnice so se hotele smehljati, toda obraz je bil	bled	in tudi ona je jecljala, da je komaj razumel	A
materinih licih so tekle solze, ampak obraz je ostal	bled	in miren, brez misli. Damjanu je bilo, kakor	A
ti povem!“ Izpustil je njene roke in je stal	bled	pred njo. IX	A
izmed njih pred hišo in se je vrnil v krčmo tako	bled,	kakor da je bil ugledal samo smrt.Odprl je usta	A
stopil je pred hišo, pa se je vrnil prav tako	bled.	Nato so vstali vsi, streznili so se mahoma	A
onemu, danes temu. Brez klobuka je bil, ves	bled	in zelen v obraz, roke pa je imel zatekle.	A
krčme. Ob oknu podstrešne izbe je slonel Elija;	bled	je bil v lica in glavo je imel obvezano.Vsi	A
strahoma gledala v obraz, ki je bil zmerom bolj	bled;	in slišala je vse besede; kakor jih je govoril	A
krčmarjeve hiše, se mu je zdelo, da strmi za oknom	bled	obraz, mrtvaški lobanji podoben.Črna tepka se	A
Tudi krčmar je vstal; smehljal se je in ves	bled	je bil. ”Ali se ti je sanjalo, cigan?	A
po stopnicah. Počasi se je vzdignil kaplan;	bled	je bil in roke so se mu tresle.Pokrižal se je	A
Anastasius von Schiwitz!“ je odgovoril Schiwitz in	bled	je bil.Cesarica se je nasmehnila.	A
spodobno je bil oblečen, njegov obraz pa je bil	bled	in je razodeval globoko, neutolažljivo žalost	A
tiho roko; za zelenim zastorom se je nasmehnil	bled	obraz, nasmehnil se je in je okamenel ... Zapelo	A
pesem. Na postelji je ležala mati čisto mirno;	bled	je bil njen obraz, ustnice pa so se smehljale	A
Vzdignila se je nenadoma, njen obraz je bil zelo	bled	in globoka luč je bila v njenih očeh.Izpregovorila	A
koprnenje.“ Štefan Poljanec je gledal v steno;	bled	in spačen je bil njegov obraz. ”Brezupno	A
dolgimi kocinami. Njegov obraz je bil nekoliko	bled,	a očí so mu bile rdeče in izbuljene.Ravno je	A
Matjaž, visok in silen. V obraz je bil hudo	bled,	pod širokimi čeljustmi so se bočili valovi mogočne	A
plesala z učiteljem. Obraz mu je bil še ves	bled	in oči so mu bile rdeče, toda zasmejal se je	A
da bi ležal človek na postelji, ves že suh in	bled,	odpiral mukoma motne trudne oči ter se poslavljal	A
krčmo. V krčmi je sedel Martin Sobotka, suh in	bled,	obraz teman, čemeren, oči v globokih jamah;	A
izrezane čipkaste srajce. Obraz je bil nekoliko	bled,	ali ustnice so bile rdeče, vlažne in skoro prepolne	A
dolga, ali umazana je, tvoj obraz je vesel, ali	bled	je in lačen, tvoj pogled je svetal, ali skrb	A
umazanih tleh, glavo je klonil globoko in ves	bled	je bil. Tiho je vstal Kurent in je stopil	A
pobrano. Gologlav je bil in golorok, v lica	bled	in bolan; pod pazduho je tiščal harmoniko.	A
sam človek, gologlav, kuštrav, obraz sivkasto	bled,	oči steklene.Dvakrat je skočil po stopnicah	A
obrvi. Njegov obraz ni bil več tako poln in	bled	je bil.Zakaj počasi se je pomikal zdaj vlak	A
vzdignil človek, blaten do vratu, gologlav;	bled	in izpit je bil v obraz, rdeče oči so napol	A
napet in svetal je bil njegov obraz, in še bolj	bled;	tolste ustnice so trepetale. ”Čemu me je	A
imela v roki in tudi njen obraz je bil tako	bled,	kakor nikoli poprej, da se je komaj razločil	A
Malinovca?“ Marta ni prebledela, ves večer je bil	bled	njen obraz in obrvi so bile tesno strnjene;	A
sneg, od suknje mu je kapalo. Obraz mu je bil	bled,	oči so gledale motno, čisto brezizrazno.	A
do obraza; in je videl, da je njen obraz ves	bled,	da goré njene oči in da trepečejo njene ustnice	A
Matilda, kadar te poljubim. Že je tvoj obraz	bled	in prozoren, in le malokdaj se zasveti pod to	A
ni ne slišal, ne videl. Zjutraj je bil v lica	bled	in upal, oči je imel krvavo obrobljene.Napotil	A
jutri pridi, kmalu popoldne! ... Zakaj si tako	bled?	Prav res se bojim, da sem te užalila; toda povej	A
trenotku jim verjamem ... Zdaj veš, zakaj sem	bled!	“ ”Ali si pijan, mojster mojstrov?“ se je	A
komaj slišal njeno besedo; stal je pred njo	bled	in je trepetal. Vstala je z divana in je zastrla	A
zaprašen. Njegov resni, podolgasti obraz je	bled,	njegove žive oči so vdrte in njih blesk je oslabel	A
jo pripela na svoja prsa. Njen obraz je bil	bled	in mirne očí so stopile globoko pod trepalnice	A
bilo še nerazvito, njen obraz je bil droben in	bled	in iz njega je gledalo dvoje velikih, mirnih	A
... V lica je bil Milan zmerom bolj	bled	in ozek, oči je imel temno obrobljene; razjokal	A
Pozdravila ga je neprijazno. Tudi sam je bil pust in	bled.	Pogledal jo je in nenadoma se mu je zazdel njen	A
V tistih dneh je bil Milan pust in čemeren,	bled	v lica in ustna; hodil je počasi, z upognjenim	A
pojdi med zvezde!“ Gledal je nanjo teman in	bled.	”Ti si v svoji naturi, kakor je vsaka ženska	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani