bič (101-200)

treba posebej klicati, ker sta šla ogledovat	bič	in za bičem žrebička in za žrebičkom backa in	A
okoli hiše!« Oče se je silno zanimal za njegov	bič	in ni bilo drugače, moral mu ga je pokazati	A
moral mu ga je pokazati. Imeniten je bil ta	bič.	Kupil ga je bil Tonček sam, in je bil iz lesa	A
Mračilo se je.	Bič	je počil, na dvorišču so zaškripali težki vozovi	A
Počakaš!« Pograbil je	bič	in izginil med podboji v hlev.Ančka je hitro	A
koprivec in počil s tako silo, da se je utrgal	bič	in zletel preko ceste v vodo. Zvečer tistega	A
Ferjan je pa gledal le konja in visoko držal	bič.	»Bog ga obvari,« se je okrenila Franca spet	A
Jernej je planil kvišku in potegnil Strgarju	bič	iz roke, stopil na sredo hiše in pokazal: »Vidiš	A
Hlapci smo.	Bič	na pleča, to je za nas, ne pa svoboda!« Silno	A
Tedaj je zeleni voznik popustil vajeti. Dolgi	bič	je zažvižgal in počil po vrlih kapadočanih.	A
jih odbili na stran, vtem je počil prvič Gotov	bič,	še trenutek, dva, trijé udarci, Teodora je zmagala	A
trenutku v sebi moč, da bi se dvignila in spletla	bič	kakor Zveličar ter mahnila po omizju: Pobeljeni	A
učenjak, težko roko despotovo. Nebo že mora plesti	bič	za takega vladarja.In glej, hčerka moja, neke	A
odklonil hlapca, prijel sam za vajeti, dvignil	bič	in še rekel: »Če pade konj, pade meni!«	A
vpijoč preklinjal, da je kmalu čisto ohripel, in	bič	je s presunljivim švistom švrkal po preznojenih	A
zmrazilo do kosti, in tiste blizu lopute so kot	bič	udarile težke kaplje.Stena dežja je bila tako	A
Pa še njemu je kdaj pa kdaj po nogah švistnil	bič,	da je poskočil; možje so se drli nanj, da prepočasi	A
ne pozabim!« Čez nekaj hipov je nato počil	bič,	voz je oddrdral proti glavni cesti, oče pa so	A
lačnih ustih. Ko se je bil nasitil, je pograbil	bič	in tleskaje pognal čredo proti Smodivniku.Veselo	A
sani, če ne poka že blizu na klancu voznikov	bič.	Stoje ob oknu in čakajo, a glej, tam na stezi	A
celó znano, pa je bilo, da je predvsem potreben	bič	... Nazori naroda in njegovih besednikov prodirajo	A
Bodimo blagi; blagost pa je le ena in imé ji je	bič.	Kadar daš nauk, daj obenem zaušnico; tisti nauk	A
njegova dekla. Poslušen, na zmerjanje in na	bič	pripravljen hlapec je vsaka njena misel.”Bog	A
bi tožil? Jermen je samo eden, samo eden je	bič;	in smešno bi bilo, če bi voznik vlekel in tekel	A
govorile; niso se menile ne za vajeti, ne za	bič.	Prelepa je bila pokrajina, nikoli še ni videl	A
pomagáj, ljudje, na pomagáj!“ Kovač je zaobrnil	bič	in je udaril z okovanim koncem.Ko je udaril	A
stran 152 . / Sedel je na voz in zapokal je	bič	-- pa jadrno čez planino, v tuje kraje, kjer	A
Nenadoma so se ljudje razbegnili, kakor da je	bič	udaril mednje; nekateri so planili v vežo, drugi	A
kučmo je imel na glavi, ob stolu je slonel	bič.	”Ali vozite v mesto?“ je vprašala Marta.	A
prazen, kmet si je obrisal usta z dlanjo, vzel je	bič	in je vstal. ”Kdo pojde?	A
Skočila je na cesto in je padla na kolena;	bič	je udaril po konjih in voz je podil v dež in	A
je ubogala voljo, kakor uboga konj voznikov	bič:	zapenjen in poten, da puhti od njega, vleče	A
blato in ne more naprej; voznik kriči in kolne,	bič	pleše po glavi in bedrih - konj se vzpenja in	A
strahuje brez usmiljenja, kakor sužnja valptov	bič.	Ni ga ljubil, zato ga tudi ono ni ljubilo.	A
srebrnimi portami, na rokah bele rokavice in v rokah	bič	in cvetice na biču: in v vozeh bi sedele lepe	A
izbuljil oči od straha, a nato je zašvignil	bič	in mlade mačke so se igrale poslušno in pohlevno	A
že so udarila kopita ob tlak, že je švrknil	bič.	”Franc!“	A
”Z Bogom, Franc!“ Kakor	bič	mi je švrknil njen pogled preko lic, iz jasnega	A
vozili v tem vozu in vsaki je imel v roki dolg	bič:	”Hí!“Olga je vlekla.	A
Naposled je skočil na voz tudi voznik, zavihtel	bič,	zaklical je in konja sta potegnila.Nihče se	A
spredaj, v levici je držal vajeti, v desnici	bič.	”Čakajte! Čakajte!“	A
Voznik se je okrenil k Metki in je iztegnil	bič.	”Tam doli je pokopanih tristo Francozov.“ Metka	A
kakor da bi mu bil zapel nad hrbtom valptov	bič.	Tako so se povrnili časi tlake in desetine in	A
pasu, kakor da bi jim pel nad hrbtom valptov	bič.	-Kaj ste se naveličali matjaževanja? se je smejal	A
bolj so pleča potrpežljiva, toliko hujši je	bič.	In švrknilo je preko doline šentflorjanske s	A
ženščina je zgrabila za vajeti, župnik pa za	bič.	Ko je švrknil, so se usuli farani za njim, da	A
Suženj! Ali ti še zmerom frči	bič	okoli glave?Skrij, kar si ustvaril, ker si sam	A
v voz: zaželi se jim na zeleni travnik, toda	bič	švigne, nategnejo se vajeti...Doslej si sanjal	A
vajeti ni v gradu: valpeti hočejo prvi vihteti	bič,	a jim stopajo na prste Lenkovičevi Uskoki, ki	A
krene v mimohodu dalje. Ujetnikom zažvižga	bič.	Juranov in Špeharjev pomagata reševati dom iz	A
na prodaj in Juranka in trop drugih. Čaka na	bič	novega gospodarja.O, Bog, trpko sta se spogledali	A
Mili Bože, ako bi vsaj obe prišli pod isti	bič,	muka bi bila znosnejša.Sužnji trudni slone ob	A
cvilil v kotu, ko ga je krotil krilatec. Kakor	bič	sem slišal in je udarjalo kakor po irhovini	A
obleko z gornjega života, segel po rabeljski	bič	pod razpelom na steni in se krčevito udaril	A
nasproti Matku. Stisnil je ustnice, segel po	bič	za razpelom in se bičal, kakor da biča nekoga	A
sam v svoji spalnici je stopil k razpelu, snel	bič	in se udaril: »Pro peccato!‒ Za greh ‒« Tedaj	A
ali ne cvili kje v kotu, ali ne bo zažvižgal	bič,	ko bo angel udaril, da bo slišati, kakor da	A
umljivo strogost ljudske oblasti smo jemali kot	bič	močnejšega.Tiste, ki so morali prenašati odločbe	A
prelomljen I ali I s polovico strehe, ali furmanski	bič,	kakor je rekla tovarišica Jezerškova.	A
kosti? Ta je tudi tisti, kateremu nadzornikov	bič	največkrat zažvižga po plečih.« »Temu se ne	A
Valjal se je po zelenju; v roki pa je držal	bič,	s katerim se je tleskal sedaj po suhih kolenih	A
pokoro, pokoro!« Jerom Stopistran je izvlekel	bič	nekje iz svoje obleke in tepel se je ž njim	A
močna burja čez požeto strnišče. Car je vrgel	bič	na tlak in zapovedal: »Volkonski, da se ta sodrga	A
svetle oči. Opazivši gospodo, je takoj dvignil	bič	ter udaril z vso silo po konju.Živinče, nepričakovan	A
kakor se v naših dneh oblačijo grajske hčere.	Bič	je imela v roki in gotovo je ravno hotela sesti	A
kašče. Ana Renata pa je Prekovi molila svoj	bič	in vpila: »Vsekaj ga po tumpasti glavi, da bo	A
vstopil. V roki mu je visel kratek, pa težak	bič.	Srepo je pogledal Sinjeoko in togotno zamahnil	A
Brkati Som.« »Nikoli!« je zarjul oče in dvignil	bič.	Zamahniti pa ni upal.	A
Le glej, da ne napraviš kakšne neumnosti. Moj	bič	je težak.«Ostrorogi je s prstom požugal sinu	A
mladci naskrivaj izmuznili. Drugikrat bi zapel	bič.	Danes pa ‒ Jelen je samo zamahnil z roko: »Pa	A
se ugrezneš.« »Nikoli!« Ostrorogi je zagrabi	bič	in hotel iti nad Kalino, da jo pretepe.Zadržal	A
Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski	bič	ob sebi, da glasno na tla trkne, roko obriše	A
uslugo, v resnici pa jako radovoljno. Svoj dolgi	bič	je potisnil med kolena in z desnico segel po	A
stran 127 . / mu deteljo moliš, za hrbtom pa	bič	držiš; ‒ o, le čakaj, ti punca obledna, da se	A
bil je udarec le lahek, samo položil je skoro	bič	nanj, da ga je opomnil, naj dirja še bolj.	A
čutila cel pot do farne cerkve, ker večkrat je	bič	pal po hrbtu, in drdral je voz kakor božja strela	A
počasi in počasi naprej migati, dokler ji zopet	bič	ni jel kože strojiti in je nov zalet poskusila	A
ko je Turek na novo prihrumel v deželo, krvav	bič	v nečloveški roki prinesel in se pripravljal	A
čredo proti jugu. Žvižgaje pada njegov dolgi	bič	po kosmatinskih hrbteh ovnom in ovcam, da se	A
vajeti svojemu drugu in zavihti mali konjski	bič	ter z gromovitim glasom zavpije Stoklasu ovčarju	A
Za Koračkovim rogom je navadno počil Tomažev	bič,	če ga ni prehitel Žorga, ki je sklicaval vole	A
hoteli z Zélenice. Šele ko je zaskelel Tomažev	bič,	so se prestopili konji.In voli, ko je Žorga	A
Koj za njima je pognal Tomaž konje, vihtel	bič,	godrnjal in se jezil. Pozno popoldne je potegnil	A
žrebcu in prijahal k Tomažu. Konjar je dvignil	bič:	»Nategni vajeti in stisni konja s koleni, če	A
Ančka!« Temo je presekal Tomažev	bič	in Šimen na vrhu lestve se je zvil od bolečine	A
navzdol, pa na vsakem klinu ga je dosegel Tomažev	bič.	Poskočil je na tla: »Kdo je?«	A
vstal, velik, da je segel do trama, in dvignil	bič.	»No, Šimen!	A
in žrebeta. Konjar Tomaž je odpasel, spravil	bič,	sezul škornjice in hodil v coklah po vasi.	A
Cenek umrl. Poprijel je z desno vajeti, z levo	bič,	počil in pognal.Konji so pretegnili.	A
pa težek koprivec*, od katerega je visel dolg	bič.	Vsak, kdor se količkaj spozna na konje, je lahko	A
rjavca je delavno oblečen hlapec, vajete in	bič	v roki držeč, prav prijateljski pogovarjal,	A
rezgetajočega konja po prsih, vzame hlapcu vajete in	bič	iz rok ter sede na voziček. »Ali bo	A
reče, da Štefanu, ki je s poslednjim vozom šel,	bič	in vajet prav lepo pristujeta ter da bi bil	A
ki ga je na vozu imel, na posteljo, postavi	bič	ob steni, klobuk obesi na klin - pa tudi ne	A
na sedež in kateri je lovil njegovo pipo in	bič.	»Kam pojde ata?« vpraša mož otroka.	A
Naposled ga mine potrpežljivost, jezen zavihti	bič	in udari enkrat, čeravno ne hudo, kobilo čez	A
Zaznamenovati ga hočeva. Vzemi le svoj	bič	s seboj!« »Dobro, izvrstno!« meni oni.	A
preveč,« dejal je mrzlo; »nisem premislil, da je	bič	okovan; pa to malo puščanje mu ne bo škodilo	A
hoditi na takov rendez-vous. Za take fantiče je	bič	‒ pravo zdravilo.«Storila sta, kakor je svetoval	A
storil. . / . / stran 29 . / Naposled vrže	bič	na mizo, ki je stala sredi sobe, sam pa se stegne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani