beg (101-200)

Morda bom res moral kdaj odtod. Pa za	beg	je časa dovolj.« Pri kolibi v Medvedjem Dolu	A
v prasketajoči plamen baklje, frfot ptice in	beg	živali, ki se je zbudila v temi ter se zarila	A
kokodakati jajca in zapojo petelini. In zapomni si:	beg	je ukazal psu, pes repu, rep dlaki, dlaka je	A
zaradi prepornega posestva zadnjikrat v konaku.	Beg	je moral odjenjati.Odštel sem agi nekaj desetakov	A
izpolnitev ne pride nikdar. Vaš general Jusuf	beg	Filipović nam je v proklamaciji obetal, kako	A
brez kinžalov in handžarjev. Gledaš nanjo kakor	beg	na pečenko na večer dolgega posta ramazana,	A
. / . / stran 686 . / »Vaš general Jusuf	beg	Filipović je obetal, da bo odslej Bosni in Hercegovini	A
velja življenje. Šumar je vse pripravil za	beg	ter čakal ugodne prilike. Neko jutro koncem	A
solnce. . / . / stran 744 . / 46. Nikolićev	beg	mimo ječarja in ječarke ni nikogar posebno razburil	A
muslimani ljubijo blagodoneče naslove, bodisi »	beg«	ali »aga«, bodisi »hadži«, »hodža« ali »efendi	A
zadovoljen, pozabljena je bila Ljubljana, pozabljen	beg	in še od daleč ni mislil, da bi moral spet nazaj	A
vpraša: »Kje imaš Tončka?« Zapazil je bil sinov	beg.	Da beži pred svojim očetom, ga je zbodlo, in	A
tudi žena mogla znebiti svojih razvad? Njen	beg	zdoma ni obetal preveč ... Hvala Bogu, da ima	A
pasu. Tako skušajo nemilo silo preprečiti in v	beg	pognati njene plačane služabnike. Ni prav takšno	A
strela med kokoši. Nastal je vrišč, kokot in	beg	in frcanje na vse plati.Lisko se je nameril	A
Popasi se po njih!« Hitro sem planil v	beg	do vrha.Sekirico sem našel, a jo pustil na parobku	A
Ni je. Svoj	beg	je sprevrgel in udaril na levo.Črni trn, robida	A
bila pot. Povsod strah in groza, jok in stok,	beg	in tek.Če se je ognil na levo, ni bilo prav	A
so morale sredi noči prazne in gole z doma v	beg,	z dojenčki v naročju, z revno culo pod pazduho	A
glavo. Megleno jutro, smrtna tihota, ponočni	beg	brez slovesa od očeta, od Ljubinice, vse ga	A
pljuskanje vode, udarce, poraz sovražnega čolna in	beg	drobne ladjice. Epafrodit ni bil več miren.	A
svoje Slovene in Gote, naj bodo pripravljeni za	beg,	kadar dobijo sporočilo od tebe ali od mene.	A
stotnija odrine takoj in se vkrca, potem je	beg	nemogoč in ločen bo od Irene za vedno. Da bi	A
besedo in s tem dostojanstvom mu je posula pot za	beg	kakor z rožami. Ko je razgrnil doma plašč in	A
bi Iztok, naščuvan od Epafrodita, mislil na	beg.	Njemu velja prvo maščevanje, zato ga je treba	A
neizmerno vesel odlikovanja in da ni misliti na	beg.	»Ukrenil sem pa,« je dostavil, »da bo še nocoj	A
Sam je hodil po peristilu in snoval načrte za	beg.	Precèj temna noč se je razgrnila na Bizanc,	A
gre za Iztoka in Ireno ‒ in zame seveda. Za	beg	je treba najboljših konj, Sloveni potrebujejo	A
Ko je potem še osnoval potrebne načrte za	beg,	se je na morju že zasvital prvi trak zgodnje	A
in tudi jutri ne. Epafrodit še nima konj za	beg.	Sedaj je tvoja prva naloga, Radovane, da o vsem	A
despojne in jo prepričati, da Iztok ne misli na	beg	in da ona zato ne izvede takoj svojih maščevalnih	A
bežali pred njim. Pa je bil nepotreben njihov	beg	in strah.Nikogar ni kaznoval, nikogar oštel	A
oklepe in šleme, ki so bili pripravljeni za	beg.	Minilo je poldne, ko se je vrnil.	A
bilo prostora nobeni drugi misli kakor misli na	beg	in rešitev.Neprestano je veleval Numidi, naj	A
smo se pa bili kruto bili.« »Če se ti zdi moj	beg	sramoten, pa je bil koristen.« »Koristen?	A
dvigala, se kotalila po tleh, odskakovala v	beg,	se vračala z zamahnjenim orožjem.Sloveni so	A
ubeglo dvorjanico. Hotel je dobiti časa za njen	beg.	In res je tedaj Azbadov dirkač že izročil pismo	A
šleme in takoj presodil premoč sovražnikovo.	Beg!	je velel njegov pisk.Nad glavami jezdecev se	A
rezgetanje, povelja Slovenov in Hunov, napad in	beg,	stokanje umirajočih, curki krvi, divjanje in	A
Sedaj!« To je bil sklep Alanke: »Ljubinica na	beg,	v meglo, v smrt!In jaz sem čista pred njim!	A
vedel pevca v svoj šotor in mu razodel tajnost ‒	beg	Ljubinice. »Pogibel! Tunjuš je ovražen!	A
ženska je ženska. Odpovem se vinu do smrti, če ni	beg	Ljubinice v zvezi z Alanko.Naj se igrajo mladi	A
Sloveni more in požigajo. Na	beg!	« »Bežimo, bežimo!« je kričalo vse.	A
osvobodili bizantinske ujetnike in Slovene pognali v	beg!	Prekletstvo!«	A
naskočili, porazili nekaj barbarov, druge zapodili v	beg.	Z ozidja jih je spremljal zmagoslavni krik meščanov	A
In tisto noč so prigrmeli begunci, Numida v	beg,	jaz pa s pismom do tebe, Iztok. Ali naj bi	A
kiji, kopja in sekire. Trobente so zatrobile na	beg,	vrla tzurulska konjenica se je okrenila, ozlovoljena	A
resnica. Upam, da sedaj razumete vse, tudi moj	beg	iz Zaselja. Bodite prepričani, da ohranim lepim	A
Zato moja pot ni bila več hoja, to je bil	beg,	Kajnov beg v grozni temi, ki je bila polna strahov	A
pot ni bila več hoja, to je bil beg, Kajnov	beg	v grozni temi, ki je bila polna strahov.Pred	A
stran 157 . / na koncentrirano obrambo ali na	beg	v najbližje zaklonišče.Žarek iz vijoličastih	A
zgrabila torbico in potovalko, in planila v	beg.	Tekla je, ne da bi se bila še kaj ozrla, dokler	A
sem zavpila brez glasu, preden se je presekal	beg	zvezanih nog in preden je kača dvignila glavo	A
da nihče ni vedel, kam. Ta nepričakovani	beg	je vse preplašil in nekaj dni je bil celo graščak	A
sleherni kotiček. Tone, pripravljen na njegov	beg,	ga ujame tik pred vrati in mu brez dolgega uvoda	A
mnenju zadosti oddaljen od njega, se požene v	beg,	kolikor ga nesejo noge, čez drn in strn.	A
mukoma pričakoval odrešilni trenutek za svoj	beg,	je z vlažnim, v mizno ploščo uprtim pogledom	A
more in ne more je pozabiti ... Ali je bil njegov	beg	takrat sploh upravičen?Ali bi ne bilo bolje	A
tako ali drugače ... En sam izhod se jima nudi:	beg	v laške zakope! Zdaj ko razen peščice hitro	A
takoj, ko jim je pokazal zobe in jih pognal v	beg,	spet leže in pozabi na motilce njegovega miru	A
Temnejši so bili oblaki, zmerom urnejši je bil njih	beg,	prerivali so se in prehitevali, spajali so se	A
divje, nato pa se je cvileč in šepajoč spustil v	beg.	Ostalo nam je dvoje bratov; ker je bil rumenec	A
pobrcala je z zadnjima dvema ter se spustila v	beg.	Namerila se je najprej proti morju, tam pa je	A
doli na našem romantičnem slovanskem jugu.	Beg	Kendrović iz Carigrada je lomil jadac za svoj	A
ugledal, kaj je bilo zapisano v njenih očeh, da je	beg	nesmiselno početje in da bi ravnal pametno,	A
daleč stran od dné in ure. Ali težaven je ta	beg;	živim rabeljnom bi človek še utekel, duhovom	A
stavka, laž v mislih, ki hodijo po berglah!	Beg	v čisto luč, beg v breztelesnost je laž, kakor	A
mislih, ki hodijo po berglah! Beg v čisto luč,	beg	v breztelesnost je laž, kakor bi je ne zmogel	A
na sijajno Ljubljano; mislil sem edinole na	beg;	ali v Ljubljano, ali na cesarski Dunaj, ali	A
vzglavje in sem poljubaval tvoje roke ... Ne tisti	beg,	Nina, ne tisti strah, ne bridkost najinih src	A
razoranem blatu. Ni ga bila strahopetnost pognala v	beg.	Ne strahopetnost - kdo ki se bal postelje in	A
bil vselej pripravljen ali na spopad, ali na	beg,	nikoli pa ne na prijazno občevanje.Nekaj časa	A
reševati dom iz razvalin, ne mislita več na	beg	v Veliko bukovje.Kar pridirja od Žumberka trop	A
slednjič zavije oči na levo in šepne: »Hasani	beg*	**.« Vid se ozre v smer Turčinovega pogleda in	A
z osedlanimi konjiči, vedno pripravljeni na	beg	in boj, v spanju in pri delu, ob ognjišču in	A
splošni zmedi in se tudi on spusti z janičarji v	beg.	»Djaur, djaur!« »Balije!« pritisnejo Herbartovi	A
stran. Ko uvidi Herbart, da se spušča dušman v	beg,	se oddahne, močno utrujen. Zajedavec se umika	A
bliža se kristjanski prapor! K orožju ali v	beg!	Janičarji so iznenadeni.	A
komerkoli. Kordun se ne more odločiti za boj ne za	beg.	Juran ugane ter zgrabi svojega gospodarja za	A
prehiti sovražno vojsko in ji zajezi nadaljnji	beg,	a s svojo glavno silo ustroji lok in strne okrog	A
tišči v trdnjavo in dvajset bimbaš vpije in	beg	Čehaja naganja svoje in kolne Krista.Že tretji	A
»Djaur! Hazurala!«	Beg	Čehaja skliče bimbaše: njegova vojska mora nemudoma	A
jih zagrči s trdnjave sedem. »Jok!« otrese	beg	Čehaja, spoznavši Herbarta Turjaškega.Bimbaše	A
desno, k trdnjavi se zaganja s hlapci. Ho,	beg	Čehaja ugane Herbartov naklep!Že veleva svojim	A
Tak je Herbartov naklep. Toda	beg	Čehaja mu ne pusti izvesti načrta za nobeno	A
ostale pošlje razbijat njihovo levo krilo.	Beg	Čehaja se vzburja, budno pazi, ukazuje, kolne	A
docela streti, karlovškega leva pregnati v šumo.	Beg	Čehaja požene v boj vse razpoložljive sile.	A
pehajo turbane v vodo, a na drugem bregu kolne	beg	Čehaja. Znova leže noč na Uno in znova jo vzdrami	A
leže noč na Uno in znova jo vzdrami dan. Tedaj	beg	Čehaja jezen prehiti kristjane in ukaže nov	A
«	Beg	Čehaja čaka, da se razlije s svojo vojsko v	A
Naj li krene v desno smer ali naj se spusti v	beg	na levo?Glej, kaj je tam?	A
Mercedes, razkrivši njen skrivnostni, nečastni	beg.	Grofičin brat je stopil k teti in zasikal:	A
ki je zopet enkrat pognal sovražno vojsko v	beg.	Pa je bil tako samozavesten.	A
hudič mlade!« sem dejal in se pognal kot nor v	beg	s Begunjščice. In tedaj se je zgodil	A
končno posrečilo. Potem pa sta se spustila v	beg.	Tudi Urbel se je medtem izvil iz desák	A
»Žiberdaj!« Podala se je v	beg	do bližnjega drevesa.Moja pravica pa je bila	A
Razbojniki so odnehali in misliti so morali na	beg	in rešitev. Kakor sence so švigali okrog in	A
mine!«je grof vabil. Opat se je zahvalil, za	beg	se odločiti ni mogel.Prav vesel pa je bil sprave	A
moramo priti iz mesta!« »To bi bil strahopeten	beg,	« se je Janez upiral. »Ali hočeš, da te pripro	A
bregu navzdol. Druga tropa je pa divje planila v	beg.	Jelen se je zbal za oba mladca.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani