nova beseda iz Slovenije
Tistega dne pa je rekel Kekec Bedancu: »Stric | Bedanec, | ali slišite?Povem vam, da vam sokolič danes | A |
pa mu ni mar za ves svet. Zakaj pa, stric | Bedanec? | Veste, zato, ker ga krmite s samim sirkovim | A |
meni ne bi škodil ... Zato pa vam rečem, stric | Bedanec, | da poglejte malo na sokoliča.Če vam pogine, | A |
vsakomur ljubi plašiti nevšečne sove? Ha, stric | Bedanec? | Pa mi povejte!« | A |
Pa mi povejte!« | Bedanec | je zarežal nad Kekcem in ga je zasukal, da se | A |
deček kar prekotalil po tleh. Obrnil se je | Bedanec | in je izginil v goščavi.Kekec pa je gledal za | A |
misli nemara, da se ga bojim? Hehe, stric | Bedanec, | tega pa ne doživite, pa če moram tudi sto let | A |
presunljivi glas in Kekec ga je tedaj spoznal. » | Bedanec | vpije tam na goličevju,« je dejal Kekec in se | A |
Kekec in se je čudil vedno bolj. »Strašno vpije | Bedanec | in je ves razjarjen ... Hm, pogledat grem na goličevje | A |
goličevje. . / . / stran 123 . / Nemara sta se | Bedanec | in Kosobrin pošteno skregala ... « Kekec je stekel | A |
možiček ni bil nihče drugi kot Kosobrin. Držal je | Bedanec | Kosobrina z obema rokama; okrog pasa ga je držal | A |
dvigal od tal kot lahko peresce. In kričal je | Bedanec, | da se je razlegalo strašno po ozki, gorski soteski | A |
ovbé!« je zastokal Kekec. »Glejte, pograbil je | Bedanec | Kosobrina!V jarku ga je zasačil, ko se je priplazil | A |
si natrga zdravilnih rož ... Pa ga zadavi zdaj | Bedanec, | ker je strašno jezen na možička ... Ovbé, ovbé | A |
Kosobrina ... Hitro ga pusti, ti rečem še enkrat ... « | Bedanec | je pogledal na razjarjenega Kekca, a ni izpustil | A |
košato brado in mu jo je pričel puliti, da je | Bedanec | zarjul od bolečine.‒ »Ha, ali te boli, hudobec | A |
pulil z vso močjo dolgo brado. Pač je otepaval | Bedanec | okrog sebe, da bi se otresel srditega dečka | A |
dlake kar frfotale po zraku. Tedaj pa se je | Bedanec | sklonil in je položil Kosobrina na tla.Zgrabil | A |
Kekec od divje bolečine ter je izpustil brado. | Bedanec | ga je na pol dvignil in ga je vrgel daleč onkraj | A |
več ganil. ‒ »Hoho, kaj pa je to?« je zamrmral | Bedanec. | »Kaj je nemara mrtev? | A |
neusmiljeno ... Hm, hm ‒ kaj bo pa zdaj?« In | Bedanec | se je popraskal za ušesom in je gledal ves prestrašen | A |
bil bled in brez življenja. ‒ »Ubili ste ga, | Bedanec, | nedolžnega človeka ste ubili!« je zavpil Kekec | A |
... « | Bedanec | je položil roko na možičkove prsi, da bi videl | A |
mirovalo ... ‒ »Resnično ‒ mrtev je,« je dejal | Bedanec | in glas mu je bil zamolkel in se je tresel. | A |
« »Hudobec ste, stric | Bedanec, | velik hudobec,« je govoril Kekec brezsmiselno | A |
in dober človek ... A vi ste ga umorili, stric | Bedanec, | dobrega človeka ste umorili. Gorje vam bo zdaj | A |
človeka ste umorili. Gorje vam bo zdaj, stric | Bedanec, | strašno gorje!« »Tiho, pobič!« je zagodrnjal | A |
strašno gorje!« »Tiho, pobič!« je zagodrnjal | Bedanec. | »Saj sem ti rekel, da ga nisem jaz. | A |
strah ga je umoril, tisti veliki strah ... « In | Bedanec | je pogledal še enkrat na mrtvega Kosobrina. | A |
pobegnem ‒ in ni je moči, ki bi me mogla zadržati. | Bedanec | je umoril Kosobrina, a sirota Mena je ostala | A |
Kaj, če bi jo res zažgal? To bi gledal | Bedanec | in bi robantil.Hej, hej ... | A |
in da se ne povrne nikoli več tja. Pa če ga | Bedanec | tudi ulovi in ga pograbi ‒ o, Kekec se bo postavil | A |
postavil na noge in se bo zopet zaprašil vanj. In | Bedanec | naj ga ubije, ako hoče; ubije naj ga, kakor | A |
mrtvega ga ne spravi več v kočo nazaj, ker je | Bedanec | hudoben, da ni na svetu hujšega.‒ »O, lepo sem | A |
pospravljati, preden bo spravil vse v red. Oj, | Bedanec, | ti hudobec!Danes si videl, kaj zna Kekec. | A |
je Kekec na svetu? Mar zato, da ga pretepava | Bedanec | in ga krmi s sirkovim močnikom?Hoj, hoj! | A |
Še je Kekec na svetu, še ‒ in ni ga ugonobil | Bedanec | ... « Kekec je stopil v jarek, kjer je ležal mrtvi | A |
bom povedal ... Samo tiho bodi, da naju ne sliši | Bedanec. | Kar hitro pojdi in prinesi vrv! | A |
si no ‒ pa sem že na produ. Zdaj me pa ulôvi | Bedanec! | Le ulôvi me, če me moreš! | A |
bil zdaj prepričan, da priteče vsak trenutek | Bedanec | iz goščave.Zagleda Kekca, preskoči visoko skalovje | A |
lepo pojde navzgor ... Zdaj pa lahko prideš, | Bedanec! | Ne uloviš me nikoli več, ker me ne more več doseči | A |
stric Kosobrin, še najmanj pa hudobec, ki mu je | Bedanec | ime.Skrbel bo Kekec za vaš grob in zaradi tega | A |
popolnoma ubežal nevarnosti; še me lahko zagleda | Bedanec. | Pa bi prirogovilil in bi pograbil za vrv. | A |
padel Bedancu na glavo kot zrela hruška. In | Bedanec | bi me požrl, ker bi si nemara mislil, da sem | A |
zares hruška. Oj, ne bilo bi dobro, ker ima | Bedanec | strašne zobe ... « Kekec se je smejal sam pri | A |
Beži, beži! Bedanca vidim tam v goličevju ... | Bedanec | gleda naravnost semkaj ... Bedanec te vidi ... Kekec | A |
goličevju ... Bedanec gleda naravnost semkaj ... | Bedanec | te vidi ... Kekec, Kekec!« Kekec se je ozrl prestrašen | A |
goličevje. Resnično ‒ tam kraj samotne bukve je stal | Bedanec | in je gledal naravnost na Kekca.Deček se je | A |
steni in je pričakoval vsak trenutek, da potrese | Bedanec | za vrv, na kateri je visel.Še huje se mu je | A |
beži, Kekec!« je vzkriknila mala deklica. » | Bedanec | je prebredel vodo in hiti preko proda ...Daj, | A |
»No, ali vidiš Kekca? O, ni me otresel | Bedanec | z vrvi, da bi mu padel na glavo kot zrela hruška | A |
Kekec! Reši strica Kosobrina, da ga ne pograbi | Bedanec! | « »Ne boj se, Menara!« je odgovoril Kekec in | A |
zgrabil za vrv. Zagledal je Bedanca tam doli in | Bedanec | je bil že skoraj kraj mrtvega Kosobrina. Kekec | A |
je gledal v globočino, da vidi, kaj počenja | Bedanec | tam doli.Zagledal ga je pod steno: na istem | A |
mestu je stal, kjer je ležal prej Kosobrin. In | Bedanec | je žugal tam doli s pestmi in je vpil nerazločne | A |
pestmi in je vpil nerazločne besede. »Hej, stric | Bedanec! | « se je zagrohotal Kekec na varni višini.»Ali | A |
/ stran 141 . / Ali ste me slišali, stric | Bedanec? | Domov pojdite, ker tam doli pač ne boste našli | A |
boste našli ničesar, še najmanj pa sove ... « | Bedanec | je zavpil tam doli, da je jekalo po vsej soteski | A |
Kekcu. »Le čakaj, ti nepridiprav!« je zavpil | Bedanec | v svoji togoti. »O, ne šopiri se tako tam gori | A |
odvrnil Kekec prav mirno. »Počakal bom, stric | Bedanec. | A jaz vem, da tega ne učakam. | A |
pa bo vse drugače, kakor si mislite vi, stric | Bedanec. | Danes morate za mano samo pospravljati kočo in | A |
Kekca v miru. Saj ste ga spoznali danes, stric | Bedanec! | Pa mi recite, da ga niste resnično spoznali, | A |
ni to res ‒ samo recite mi, ako morete, stric | Bedanec! | « Bedanec mu ni odgovoril ničesar več.Samo z | A |
samo recite mi, ako morete, stric Bedanec!« | Bedanec | mu ni odgovoril ničesar več.Samo z rokami je | A |
Bedanca,« je govoril in je bil ves zadovoljen. » | Bedanec | je škripal z zobmi in je kar otepal z rokami | A |
Nekega dne pobegneva od tod. In | Bedanec | naju ne bo nič več strašil.Le meni verjemi, | A |
Bedanca in mu zagodeva zadnjo poskočnico. In | Bedanec | bo šel plesat, da bo joj!Saj sem mu prisegel | A |
in zato ti verjamem. Samo tega se bojim, da | Bedanec | pridrvi semkaj.Pa naju pograbi. | A |
nama, Kekec, joj, tako hudo, če naju pograbi | Bedanec | ...Ali se ne bojiš, Kekec?« | A |
pogumnega in brezskrbnega. Dobro je vedel, da je | Bedanec | na sledi skrivni poti, ki drži v Kosobrinovo | A |
domovanje. In bil je tudi prepričan, da bo napel | Bedanec | zdaj vse sile, da ulovi Kekca in Meno.Zato pa | A |
bi šel domov. Pa kaj mi pomaga, če pa pride | Bedanec | za mano po moji sledi in me zagrabi, še preden | A |
Tu sem še najbolj varen. Samo | Bedanec | ne sme iztakniti skrivne poti; potem pa bo vse | A |
mogel iztakniti tiste siromašne poti, ki jo išče | Bedanec | že leto dni?Hehe, Bedanec ima svoj nos, a Kekec | A |
poti, ki jo išče Bedanec že leto dni? Hehe, | Bedanec | ima svoj nos, a Kekec ima tudi svojega ... « Kekec | A |
plaši,« si je govoril. »Jutri te prehitim, | Bedanec, | in potem se le obriši pod nosom!Mar misliš, | A |
tukaj, kakor je javkal rajni stric Kosobrin? Oj, | Bedanec, | ti resnično še ne poznaš Kekca!A rečem ti, da | A |
me ni sram, kar zapel bi lepo pesem, da bi se | Bedanec | usajal še huje.Pa ne smem peti; zaradi mrtvega | A |
rokami je plosknil in je zavpil: »Hej, stric | Bedanec! | Ali me slišite? | A |
vas privedle do mene? ‒ O, le, iščite, stric | Bedanec! | Jaz vam povem, da je ves vaš trud zaman ... | A |
Le lovite Kekca! Le ulovite ga, stric | Bedanec! | Hehe, ako morete, ako morete ... « Kekec se je | A |
morete ... « Kekec se je zasmejal na ves glas. A | Bedanec | mu je zažugal s pestjo in je odgovoril: »Čakaj | A |
utegnil ... Čakaj me, ti paglavec nemarni!« ‒ In | Bedanec | se je zagrohotal prav grdo in strašno, da je | A |
Saj je ni, Menara, saj je ni. Veš, | Bedanec | se samo laže, da bi naju oplašil.Če bi vedel | A |
gledal na goličevje, koder je ravnokar hitel | Bedanec, | ki ga je bil Kekec razjezil s svojim smehom | A |
smejal. Glej, pred tremi dnevi je bil zagrozil | Bedanec, | da pride po Kekca in se je nekaj hvalisal, da | A |
ki drži na Kosobrinovo domovanje. Pa se je | Bedanec | lagal, grdo lagal. Saj so prešli že trije dnevi | A |
dnevi od takrat ‒ a Bedanca še ni od nikoder! | Bedanec | še vedno iztika tam okrog jarka, a še vedno | A |
‒ Saj je Kekec zdaj prepričan, da ga | Bedanec | vendarle ne ulovi še tako kmalu.Medtem pa se | A |
pa se Kekec domisli nečesa pretkanega, da bo | Bedanec | kar debelo gledal in se bo praskal za ušesom | A |
se bo praskal za ušesom. O, le naj se trudi, | Bedanec; | le naj se poti in naj robanti!Saj mu ne bo nič | A |
gori na skali. . / . / stran 160 . / »Stric | Bedanec! | « je bil zavpil Kekec ravno prejle.»No, kaj še | A |
jaz v pol urice od vas semkaj. A vi, stric | Bedanec, | potujete že tri dni; tri dolge dni hodite, pa | A |
da vas je polž učil hoje. Ali ni res, stric | Bedanec? | « Bedanec ni odgovoril ničesar, ampak je samo | A |
polž učil hoje. Ali ni res, stric Bedanec?« | Bedanec | ni odgovoril ničesar, ampak je samo dvakrat | A |
treseva od samega strahu ... Menara, rečem ti, da | Bedanec | ne bo doživel veselja, da bi me videl, kako | A |
najdem in jo zakrijem tako, da je ne iztakne | Bedanec | nikdar, pa če jo išče sto dolgih let.Tako je | A |
jo že iščem v kleti ‒ a jutri jo najdem. In | Bedanec | se bo obrisal pod nosom ‒ he-he, jutri se bo | A |
gledati, da se iznebim tistega dolga. Tudi | Bedanec | se mi je zameril, kakor se mi je bil orel. | A |
sem našel in zdaj se lahko obrišeš pod nosom, | Bedanec! | Nikoli ne prideš do mene, o, nikoli! | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |