nova beseda iz Slovenije
moja sled vodila v vsako hišo. Pa naj me išče | Bedanec | v vsaki hiši! Nikjer me ne najde, ker nocoj | A |
. / . / stran 30 . / ‒ »Ne bo me zasledil | Bedanec, | « je rekel materi, ki je sedela vsa žalostna | A |
spati tam, ker je dobro vedel, da pride nocoj | Bedanec | v vas in poišče tistega nepridiprava, ki mu | A |
kar potuhnil v seno in je bil prepričan, da ga | Bedanec | nikoli ne najde.Naskrivaj je strgal korenček | A |
in noči je konec ... Pa me vendarle ni pograbil | Bedanec. | Hehe, bog zna, kako je dirjal vso noč po vasi | A |
Kekec, dobro je vedel: ponoči je prirogovilil | Bedanec | v vas. Naravnost do Mežnarčeve hiše je prišel | A |
mati je zajokala in je rekla, da Kekca ni doma. | Bedanec | je pa rogovilil in rogovilil. Vso hišo je pretaknil | A |
ljubi Volkec! Hudo nama bo zdaj, strašno hudo ... | Bedanec | je odvedel ponoči naše ljudi, samo zaradi nesrečnega | A |
Bedanca! Češarek sem mu vrgel na nos, da je bil | Bedanec | kar zelen od jezice.Pa se nisem prav nič bal | A |
Jerico in Tinko. Na vrv so bile navezane in | Bedanec | jih je vlekel za sabo po strmini. Kekec se je | A |
na deset korakov, se je ustavil in zavpil: » | Bedanec, | hej, Bedanec!Kaj vlačiš za sabo nedolžne ljudi | A |
korakov, se je ustavil in zavpil: »Bedanec, hej, | Bedanec! | Kaj vlačiš za sabo nedolžne ljudi? | A |
za sabo nedolžne ljudi? Ha, ali te ni sram, | Bedanec? | Tu je Kekec, ki ti je zaigral včeraj pošteno | A |
nedolžne ljudi pusti v miru ... Ali si slišal, | Bedanec? | Izpusti jih, ti rečem! | A |
presenečen. Za črno, dolgo brado se je držal | Bedanec | in je gledal, samo gledal in strmel.‒ »O, ali | A |
samo gledal in strmel. ‒ »O, ali me vidiš, | Bedanec? | « mu je govoril Kekec.»Pač sem se te nekaj bal | A |
češarki, pa te oprasnejo prav nemilo ... Pomisli, | Bedanec, | samo malo pomisli!A moje ljudi boš pustil v | A |
ljudi boš pustil v miru ‒ to ti rečem zdaj, | Bedanec, | da mogoče še ne bo hujše zamere!Ali slišiš, | A |
da mogoče še ne bo hujše zamere! Ali slišiš, | Bedanec? | « Mož je gledal razjarjenega Kekca in se je še | A |
da boš zadovoljen in ne boš več pihal.« In | Bedanec | je zadrgnil vrv okrog Kekčevega pasa.Napravil | A |
prav nič. Ničesar hudega mi ne napravi stric | Bedanec. | Dva dni me bo imel privezanega k drevesu. | A |
pojutrišnjem bom zopet doma, ker me izpusti stric | Bedanec | ... Hej, Tinkara! Ni lepo, da se tako cmeriš | A |
« »Ti prebiti pobič!« je zarežal | Bedanec. | »Kaj se onegaviš in me zadržuješ? | A |
Čakaj, potegnem te, prav pošteno potegnem.« ‒ In | Bedanec | je potegnil za vrv na vso moč, da se je Kekec | A |
a Kekec je ni videl več, ker ga je potegnil | Bedanec | okrog skale. »No, lepo je pričel delati z mano | A |
se ga je velika jezica. »Pa me vlecite, stric | Bedanec, | o, kar vlecite me!Mislite, da se bom cmeril | A |
pride še manj prav. O, le počakajte, stric | Bedanec, | in vlecite me, samo vlecite me!« Bedanec ni | A |
stric Bedanec, in vlecite me, samo vlecite me!« | Bedanec | ni izpregovoril besedice.Trdo je držal za vrv | A |
prerezal debelo vrv in je hotel pobegniti. A | Bedanec | ga je pograbil za vrat in ga je privezal še | A |
stran 40 . / 3 Borov gozd je prenehal, in | Bedanec | je privlekel Kekca na strmino, od koder se je | A |
Potegnil je za vrv, pa je izpregovoril: »Stric | Bedanec, | ali me slišite?Vlečete me, vlečete, kakor da | A |
je pošten človek! Pa zakaj me vlečete, stric | Bedanec? | Ali samo zaradi češarka, ki vam je oprasnil rdeči | A |
/ stran 42 . / ‒ Dajte, povejte mi, stric | Bedanec! | « Bedanec se ni okrenil in mu tudi odgovoril | A |
‒ Dajte, povejte mi, stric Bedanec!« | Bedanec | se ni okrenil in mu tudi odgovoril ni.Zagodrnjal | A |
»Saj me še zaduši ta neumna vrv, preden me | Bedanec | privede do konca poti,« je premišljal sam pri | A |
Huda mi bo predla še danes in jutri, ker je | Bedanec | dedec, ki ne pozna šale!Sam bog ve, kaj bo počel | A |
še zanalašč se ne bom cmeril. Da ne poreče | Bedanec, | da se ga bojim in se mi bo posmehoval!... Bolje | A |
žvižgati veselo zagorsko pesem. A hipoma se je | Bedanec | okrenil, da je Kekec videl prav razločno njegov | A |
velike, srdite oči. »Ali mi boš tiho!« je zarežal | Bedanec. | »Kaj si izmisli nepridiprav! | A |
odgovoril: »Čemu bi pa ne smel žvižgati? Ha, stric | Bedanec? | Zakaj mi je pa bog dal usta in šobico? | A |
bi se vam še celo posmehoval! Veste, stric | Bedanec, | samo dolg čas mi je, ker nimam nikogar, da bi | A |
nočete slišati dobre besede. Tako je, stric | Bedanec! | Vi še ne poznate Kekca, pa ga boste še danes | A |
več, da veš, ti paglavec paglavi!« je zagodel | Bedanec | in je stopal zopet naprej.Kekec se je namuznil | A |
si jo izmislil na Kezinem grobu. Mogoče bo pa | Bedanec | zadovoljen s tisto lepo pesemco.« In Kekec ni | A |
grob je odšla ‒ drumljalija ‒ drumljaja ... « | Bedanec | je kar cepetnil z nogo in je potegnil vrv, da | A |
»O, ti paglavec! O, ti paglavec!« je zarjul | Bedanec, | da se je deček stresel in se je prestrašil. | A |
mi posmehuje, kakor da bi bil jaz bedak, a ne | Bedanec | ...Roka me že srbi in najrajši bi te pograbil | A |
je vprašal prav mirno in prostodušno: »Stric | Bedanec! | Zakaj ste me prekotalili tako neusmiljeno v | A |
prepeval na njenem grobu? A rečem vam, stric | Bedanec, | da je ta pesem tako lepa in mila, da jo je vsakokrat | A |
kako je v grobu meketala; mekeke ... Vi, stric | Bedanec, | se pa jezite in me mečete po tleh!Pa imate ušesa | A |
in me mečete po tleh! Pa imate ušesa, stric | Bedanec, | in tudi Keza je imela ušesa.Kako je to, da ne | A |
« A | Bedanec | se je še enkrat zarežal in je vlekel Kekca še | A |
njim kakor naša Tinkara. Ne boš se hvalisal, | Bedanec, | o, ne boš se, dokler je Kekec živ ...Dvakrat si | A |
da pokažem Bedancu pete. O, ne bo me zadržal | Bedanec | pri sebi ‒ že zato ne, ker ne more slišati veselega | A |
iztuhtam vse, česar je treba. In ne boš mi branil, | Bedanec, | ko pride moj čas, ker niti utegnil ne boš.Pa | A |
čas, ker niti utegnil ne boš. Pa boš gledal, | Bedanec, | strašno boš gledal, ko ti zagode Kekec svojo | A |
« Pred njim je presunljivo zakričal | Bedanec | in je skočil kakor nor naprej. Z obema rokama | A |
ponovil mrtvaško skovikanje: »Tevjémtevjém-uhú ... « | Bedanec | je kar skakal in je prevračal Kekca s strani | A |
med zadnjim skalovjem proti gozdu. Tedaj pa je | Bedanec | obstal.Z roko si je otiral znoj s čela in je | A |
skalo. Vprašal ga je, prav lepo vprašal: »Stric | Bedanec! | Pa zakaj ste se splašili? | A |
bilo strah kakor vas. Pa mi povejte, stric | Bedanec, | da bom vedel.« Bedanec ga je gledal nekaj trenutkov | A |
Pa mi povejte, stric Bedanec, da bom vedel.« | Bedanec | ga je gledal nekaj trenutkov molče; potem pa | A |
Pa kdo ga rad sliši, kdo, vas vprašam, stric | Bedanec? | Pa mi povejte človeka, ki ima rad sovo!« | A |
rad sovo!« »Čudno se je oglasila,« je mrmral | Bedanec. | »Rajši slišim medvedovo rjovenje kot sovino skovikanj | A |
Kaj ne, Kekec, da je bila sova?« »Stric | Bedanec, | čemu bi se vam lagal?« je odgovoril Kekec.»Samo | A |
vse to na lastne oči. Le meni verjemite, stric | Bedanec! | « »Ho-ho-ho-ho!« je zatarnal še enkrat Bedanec | A |
Bedanec!« »Ho-ho-ho-ho!« je zatarnal še enkrat | Bedanec | in je globoko zasopel.»Da ni na svetu sov, teh | A |
teh preklicanih sov! Pa bi lepo in mirno živel | Bedanec | na svetu ...A sove mi delajo preglavico, in jaz | A |
spati ... Sove debeloglavke, oj sove prebite ... « | Bedanec | je stresnil trikrat z glavo in je zagodrnjal | A |
nedaleč po hribu navzgor. Počasi je stopal zdaj | Bedanec | in se mu ni nikamor mudilo. Stresal je z glavo | A |
iz Kekčevih ust ... Kaj sem jaz kriv, da se je | Bedanec | tako zelo poplašil?Saj nisem kriv ničesar! | A |
Saj nisem kriv ničesar! Ali sem vedel, da se | Bedanec | boji tako strašnih grdih sov?Ničesar nisem vedel | A |
se mu je vedno bolj muzal. »Da bi vedel, ti | Bedanec, | da sem jaz posnemal sovo!« je nadaljeval v svojih | A |
prijazno gotovo ne ... Bog ve, zakaj se boji | Bedanec | sov? Zares mu niso mogle napraviti nič dobrega | A |
ne bo imel miru. Sove ga bodo strašile, da bo | Bedanec | nemara še glavo izgubil.Prav mu je, prav! | A |
pameti in lepih muh, kot jih ima Kekec. Hehe, | Bedanec! | Presedalo ti bo še in me boš prosil, naj grem | A |
vseokrog koče. Kekec je mislil, da ga povede | Bedanec | v svoj dom.A Bedanec je stopil samo k vratom | A |
mislil, da ga povede Bedanec v svoj dom. A | Bedanec | je stopil samo k vratom in je pogledal, če so | A |
med belim skalovjem planotica. Zasmejal se je | Bedanec | škodoželjno in je pograbil Kekca za rame. »Paglavec | A |
Paglavec, zdaj boš videl, kaj zna in kaj je | Bedanec, | « je rekel in je zagrabil debelo vrv.»Včeraj | A |
zanašaj nanj, prav nič se ne zanašaj!« »Stric | Bedanec, | slišite, stric Bedanec!« je odvrnil Kekec in | A |
ne zanašaj!« »Stric Bedanec, slišite, stric | Bedanec! | « je odvrnil Kekec in se ni bal.»Kaj govorite | A |
Pa če bi bili privezani k drevesu vi, stric | Bedanec, | o, tudi vas bi bil rešil, ker bi se mi smilili | A |
vam je priletel na nos. Norčav sem bil, stric | Bedanec, | samo norčav, in zaradi tega premislite, stric | A |
samo norčav, in zaradi tega premislite, stric | Bedanec, | samo pošteno premislite!Saj se ne bojim! | A |
bojim! Če sem zaslužil, pa me ubijte, stric | Bedanec, | ako se upate!« »Tiho bodi, pobič!« je zagodrnjal | A |
stran 52 . / »Tiho bodi, pobič!« je zagodrnjal | Bedanec. | »Saj sem že slišal o tebi, da si gobezdav kot | A |
Mirno je stal ob bukvi, kamor ga je porinil | Bedanec, | in je iztegnil roke ob životu.Bedanec je počasi | A |
porinil Bedanec, in je iztegnil roke ob životu. | Bedanec | je počasi ovijal vrv ob drevesu in Kekcu.Močno | A |
stisnil ustna in je samo enkrat globoko zasopel. | Bedanec | je stopil tri korake v stran in ga je gledal | A |
tedaj je Kekec spoznal, da mu bo še hudo in da | Bedanec | ni človek, ki bi se mogel z njim šaliti.A vendar | A |
kdo je še tako neusmiljen na svetu, kakor je | Bedanec? | Ni ga, po vsej deželi ni takega okrutneža, kakor | A |
po vsej deželi ni takega okrutneža, kakor je | Bedanec. | Zaradi siromašnega češarka privošči Kekcu smrt | A |
... Hudo mi je, hudo ... Če bi prišel zdajle | Bedanec, | pa bi ga prosil, naj me izpusti. Resnično bi | A |
videl, ko je stopil iz goščave. Gledal ga je | Bedanec | in se muzal, ko je slišal, kako deček milo stoče | A |
ravnokar stokal,« je odgovoril. »Boli me, stric | Bedanec, | kakor da bi me grizlo tisoč mravelj ...Zato vas | A |
Zato vas pa prosim, da me izpustite, stric | Bedanec. | Obljubljam vam, da ne bom metal nikoli več češarkov | A |
/ stran 56 . / Saj ste jo slišali, stric | Bedanec? | A vas je razjezila, ker nimate pravih ušes za | A |
in vedno godrnjate.« »Tiho, pobič!« je velel | Bedanec | in je sedel na trato. »Izpustim te takoj, če | A |
Zato pa odpri ušesa, pobič, in poslušaj!« In | Bedanec | je pričel pripovedovati.O možičku je pripovedoval | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |