bedanec (220-319)

je premišljal. »Mislijo si nemara, da me je	Bedanec	požrl ...Pa me ni požrl; samo na vrv me je navezal	A
/ . / stran 86 . / »Oj, to bi se mi zdajle	Bedanec	posmehoval, če bi videl, kako se znam cmeriti	A
se znam cmeriti! Kaj zato, če me je pograbil	Bedanec!	Saj me ne požre živega, pa tudi speče me ne za	A
poznam skrivne poti, ki drži k vam in ki bi	Bedanec	tako rad vedel zanjo ...Ne jezite se, stric Kosobrin	A
njegovih vezi. Veste, vsak dan vam jo bo prepeval	Bedanec.	A vi se nikar ne jezite!	A
Bedancu, ko vam jo prvič zapoje! Pa bo videl	Bedanec,	da se vi za tisto pesem prav nič ne menite,	A
se ji še celo smejete. Hej, razhudil se bo	Bedanec	in vam ne bo nikoli več prepeval tiste neumne	A
Nemara pa je Kosobrin res zajček in se mi ni	Bedanec	lagal.Hej, hej ... « Orel se je nenadoma spustil	A
. / . / stran 90 . / Prišel pa je ravnokar	Bedanec	in se je zasmejal, ko je slišal, da prepeva	A
prepeva Kekec tisto pesem. Na hrbtu je nosil	Bedanec	lepega srnjaka, ki ga je bil ujel v gozdu z	A
Saj sem ti obljubil in svoje obljube se zna	Bedanec	pošteno držati ...A veš kaj, Kekec? Pojdiva na	A
Kar pojdiva?« In	Bedanec	je pograbil Kekca in ga je vlekel za sabo.	A
upiral, ampak je šel rade volje z njim. »Stric	Bedanec,	« je govoril Kekec spotoma.»Rekli ste mi že nekajkrat	A
Zajček je Kosobrin, velik zajček,« je odgovoril	Bedanec.	»Zato ga pa ne morem videti.	A
veselo, da se je tolkel po kolenih. Ko sta	Bedanec	in Kekec odpela pesem, je zavpil preko soteske	A
odpela pesem, je zavpil preko soteske: »Hej,	Bedanec!	Strašen si in močan kot medved, jaz pa sem majhen	A
močan kot medved, jaz pa sem majhen. A rečem ti,	Bedanec,	da imam jaz v mezincu več pameti, kakor je imaš	A
neumne pesmi, ki si jo je izmislil otrok? Hej,	Bedanec,	Bedanec!Rečem ti, da si neumnejši kot otrok	A
pesmi, ki si jo je izmislil otrok? Hej, Bedanec,	Bedanec!	Rečem ti, da si neumnejši kot otrok.	A
Ti pa prepevaj, kolikor hočeš!«	Bedanec	je stisnil svoje silne pesti in je zaškripal	A
o njem . / . / stran 92 . / vedno govoriš.	Bedanec,	Bedanec!Bolje je, da si tiho in ostaneš lepo	A
/ . / stran 92 . / vedno govoriš. Bedanec,	Bedanec!	Bolje je, da si tiho in ostaneš lepo doma in	A
pametnim ljudem ... « Še dosti drugega sta si očitala	Bedanec	in Kosobrin. Kekec pa je molčal in se je smejal	A
Toda kmalu ga je minila dobra volja. Zakaj	Bedanec	se je obrnil in je odšel po strmini. Potegnil	A
izmislil tisto pesem.« »Kaj pravite, stric	Bedanec?	« se je zavzel Kekec in se je drgnil po ščemečih	A
Kosobrin pa se posmehuje samo meni; a vam, stric	Bedanec,	se smeje samo zaradi tega, ker mu pojete tisto	A
Pa mi recite, da ni tako.«	Bedanec	mu ni ničesar odgovoril, ampak je samo stiskal	A
se je še vedno držal za ušesa, ki mu jih je	Bedanec	nemilo nategnil in ki so ga še vedno prav gorko	A
ne bo dobro,« je godrnjal Kekec zlovoljen. »	Bedanec	je hud kakor ris in še marsikdaj me pograbi	A
bolj vrhovom žarečih gorá. A tedaj je stopil	Bedanec	na prag. »Hodi večerjat!« je rekel osorno in	A
pa je šel v kočo in je sedel molče za mizo.	Bedanec	je postavil predenj velik kos pražene divjačine	A
izpregovoril besedice. ‒ Po večerji pa je šel	Bedanec	nekajkrat po izbi gor in dol.Obraz mu je postajal	A
samo molčal. »No, ali bo kaj?« je zarjul	Bedanec	in je udaril vnovič po mizi.Kekec je zmajal	A
preden je napravil tri korake, ga je že zgrabil	Bedanec,	neusmiljeno ga je zgrabil s svojimi trdnimi	A
in je cepetnil z nogo po tleh. »Hej, stric	Bedanec!	« je zavpil.»Pa kaj me že zopet mikastite?	A
porogljivo: »No, kaj vam še ni zadosti, stric	Bedanec?	No, kaj vas še ne boli roka?	A
vas še ne boli roka? Pa zakaj se mučite, stric	Bedanec?	Ha, zakaj?«	A
zakaj?« Posmejal se je Kekec še enkrat, a	Bedanec	se je kar stresel, ko je slišal Kekčev smeh	A
da ni bilo nič hujšega. To ti je hudoba, ta	Bedanec!	Pa usmiljenja ne pozna prav nič ... Bog ve, nemara	A
pogledal po Bedancu in ga je tudi zagledal.	Bedanec	je stal kraj mize in strmel v gorečo lojevko	A
bodo režali, ko zvedo, kako me je pretepaval	Bedanec	na gori.Sram me bo, da se še na cesto ne bom	A
je zaradi sramote, ki mu jo je nakopal divji	Bedanec.	To pa je Kekca tako jezilo, da je kar pesti stiskal	A
Bedanca in niti oči ne zatisnem ... Hudoba je	Bedanec,	velika hudoba.Zato pa moram jutri pobegniti	A
kakor bi bil jaz poleno, a ne Kekec. Čakaj me,	Bedanec!	Nocoj te bo strašilo sto sov.	A
Nocoj te bo strašilo sto sov. Ti,	Bedanec,	pa glej, kako se jih iznebiš! Nocoj je Kekec	A
/ Kekec ni utegnil razmišljati in ukrepati.	Bedanec	je prišel domov in ni niti pogledal po dečku	A
je poslušal in je čul, kako nemirno se obrača	Bedanec	po pogradu, ker ni hotel priti spanec k njemu	A
môri ... Hehe, domislil sem se sov, ki se jih	Bedanec	tako boji.Kar jutri pojdem v gozd, pa ulovim	A
glasom, da je bilo grozno v samotni gorski koči.	Bedanec	je planil s pograda in si zatisnil ušesa.Zdrvel	A
nevšečno nočno ptico. Skovikanje je utihnilo in	Bedanec	se je oddahnil, pa je stopil k pogradu, da bi	A
legel. A tedaj se je oglasila sova zopet in	Bedanec	jo je moral zopet preganjati.To se je ponovilo	A
moraš tudi danes zapoditi.« »Naj bo, stric	Bedanec!	« je odvrnil Kekec.»Lahko bi se zdaj maščeval	A
več in bilo je zopet vse mirno in tiho okrog.	Bedanec	je legel na pograd, a še dolgo ni mogel zaspati	A
bo ples! Kekec in sova bosta godla, a stric	Bedanec	bo plesal!« 7 Kekec se je plazil tisti dan	A
čudno! Danes ga je že dvakrat zopet pograbil	Bedanec;	hudo ga je pograbil in ga je pretepel, ker Kekec	A
Bedancu zadnjo poskočnico. Razkačen je bil	Bedanec	in je rekel popoldne Kekcu: »O, ne misli, da	A
bomo govorili drugače!« . / . / stran 101 . /	Bedanec	je odšel z doma in še rekel Kekcu: »Do večera	A
O, le pojdi, če se upaš ti in oni zajček!«	Bedanec	se je zasmejal in je izginil v goščavi.Kekec	A
« »A kje je	Bedanec?	« je nadaljeval Kosobrin.»Ali je blizu?	A
zasledil. Zato pa se čuvajte, stric Kosobrin!	Bedanec	je na sledi vaši poti.Ravno prej mi je to povedal	A
je ozrl krog in krog in si je mislil, da je	Bedanec	že nekje blizu.Toda ko ni videl nikogar, se	A
»Čemu se bojite in tarnate? Saj	Bedanec	še ne ve za tisto pot.Zato pa bodite lepo mirni	A
Povej, povej! Zakaj če je	Bedanec	doma, pobegnem takoj domov, ker se ga strašno	A
da umrem od samega strahu, če me še enkrat	Bedanec	pograbi.Kar zdihnil bi, strepetal bi in bi umrl	A
Težko je, ako ima človek takega soseda, kot je	Bedanec.	Ko bi me vsaj sovražil ne, pa bi bilo dobro.	A
vedeli ... A zdaj mi povejte, zakaj vas sovraži	Bedanec.	Zakaj mene sovraži in mikasti, o, to mi je znano	A
tresel onkraj skalovja. Ko pa sem razvidel, da	Bedanec	nikakor ne more do mene, ker ne pozna skrivne	A
posmehoval. In tako je prišlo sovraštvo med naju ...	Bedanec	je razmišljal, kako bi mi prišel do živega in	A
prišla lepa prilika. Lansko jesen je privedel	Bedanec	v svojo kočo malo sirotico Meno.Videl sem jo	A
Pa mi je povedala vse. Kako jo	Bedanec	pretepa kar na lepem in ji ne privošči ničesar	A
ko pa nima niti devet let? Zato pa jo tepe	Bedanec	in jo suva ... Tako mi je pravila mala Mena in	A
da bi bil vedel ti, pobič, kako je razgrajal	Bedanec	tisti dan!Videl je Meno pri meni in v svoji	A
tolkel po kolenih ... Od tistega dne me sovraži	Bedanec	na vso moč in le preži, kako bi me zalotil.	A
Bedančevi strani. In tako me je zalotil oni dan	Bedanec.	Zgrabil me je in me privezal k drevesu.	A
potrpi! Potem te pa jaz rešim, če te do tedaj	Bedanec	ne izpusti.Priden bodi in ne draži Bedanca!	A
in staknil vašo skrivno pot. Vsak dan me sili	Bedanec	in me pesti, da joj!A jaz nimam ušekh16	A
prestrašil Kosobrin. »Kaj k temu te nagovarja	Bedanec?	O, ti grdoba nevšečna!	A
sedem dni pridem in te povedem s seboj, da bo	Bedanec	še bolj togoten ...A zdaj moram domov, ker sem	A
sem se že predolgo zamudil. Lahko, da pride	Bedanec	in me pograbi. A jaz se bojim Bedanca, huj,	A
Saj mi ni sile. Včeraj me je	Bedanec	pogostil s srnjakovo pečenko.Zato pa sem mu	A
Skoraj gotovo bo kaj dobrega. Saj	Bedanec	ne pozna drugega kot same dobrote ... Ali ni res	A
boj, Menica! Kekec te ne ugrabi, pa četudi mu	Bedanec	odreže glavo.Le meni verjemi, da se bo Kekec	A
na sledi njegovi skrivni poti. Oj, da najde	Bedanec	tisto pot!Potem pa je siromašni Kosobrin izgubljen	A
je Bedanca in ga je kmalu učakal. Stopil je	Bedanec	v kočo in je postavil na mizo veliko kletko	A
ptiču. Zato pa je kar vprašal Bedanca: »Stric	Bedanec,	kako pa se imenuje ta razbojniški ptič?Pa kaj	A
« »To je sokolič,« je odvrnil	Bedanec	skoraj prijazno in je stopil k mizi, a v roki	A
niti ene več blizu ... Ehé, pa jih je le ugnal	Bedanec	... « Bedanec se je zasmejal.Spretno je zgrabil	A
blizu ... Ehé, pa jih je le ugnal Bedanec ... «	Bedanec	se je zasmejal.Spretno je zgrabil z levico sokoliča	A
videle, debeloglavke nevšečne!« se je grohotal	Bedanec	in si je mel roke.»Nagnal vas bo sokolič, da	A
Samo pridite, pa boste videle.	Bedanec	bo imel zdaj mir pred vami, in nikoli več ga	A
debeloglavke, le pridite!« Še dolgo se je grohotal	Bedanec	tam zunaj na trati. Kekec pa se je splazil nazaj	A
posnemati ne more Kekec sove nič več. Zakaj	Bedanec	bi takoj spoznal, od kod prihaja tisto skovikanje	A
visoko v gori ga je nemara že umoril strašni	Bedanec	in ga je zakopal nekje sredi gozda.Pa je zdaj	A
saj ni čudno! Teden dni ga že muči hudobni	Bedanec	in mu ne privošči ničesar dobrega.Vsak dan ga	A
sramoval. Pa tudi je vsakokrat, ko ga je nabil	Bedanec,	stiskal ustna in prisegal sam pri sebi, da se	A
ničesar ne opravi, če se zapraši v Bedanca.	Bedanec	ga je neprestano gledal s srepimi očmi in je	A
potrpel vse in ni nikoli javkal. Kadar ga je	Bedanec	nabil, se je splazil tja na goličevje in je	A
« je pomislil sam pri sebi. »To bi robantil	Bedanec,	če bi mu ptič ušel!Kar na streho pojdem in odvežem	A
vesel, kako bi bil jaz vesel, če me izpusti	Bedanec	... Hoj, kaj, če bi poizkusil?« Kekec se je že	A
A pravočasno se je še premislil. »	Bedanec	me ubije, če izpustim sokoliča,« je dejal.»Saj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 20 120 220 320 420 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani