nova beseda iz Slovenije
Zdaj je pozabljen. | A | da je pozabljen in da je umrl v uboštvu, je | A |
da je vaše srce jako blago in brez zlega, - | a | ravno zategadelj se predrznem, da vas v imenu | A |
kamorkoli. Pospravi kovčege, Peter! Peter odide, | a | se takoj vrne. SLUGA: Nekdo je prišel. | A |
takorekoč orožje - GORNIK začuden in razjarjen: | A | v kakšni zvezi je vse to? Kaj hočete od mene | A |
... Gruden je strupen. Vi ste me vščipnili, | a | jaz sem vas zgrabil za roko ... Ali ste mi kaj | A |
bila, in komaj porojena, je že padla v blato ... | A | to čutite sami, če se spominjate, da je bil | A |
naše upanje v tem krasnem boju ... GORNIK: | A | za kakšne reči, oprostite - -? GROZD: Za | A |
veselo pri srcu. Sam vrag vedi, kako je bilo, - | a | slutil sem v tistem hipu, ko sem vas prvikrat | A |
lezel sam po tej poti, in morda bi kam prilezel; | a | vendar je boljše, če ima človek pripravno palico | A |
zapazim, da sem v sami srajci. Držim se z desnico, | a | z levico se zakrivam, tiščim srajco k sebi; | A |
Vstal je in zakričal, ljudje so poslušali ... | a | nato séde in pije svoje pivo, kot da bi se nič | A |
Naj dela po svoji pameti! GROZD vstane: | A | kakó, razložite mi -- Ta reč me nenavadno zanima | A |
... Jo poljubi. MATILDA: | A | zdaj - KADIVEC: Zdaj je samó treba, da ta | A |
Takó ga torej sodite, - po svojih študijah. | A | zdaj, ko ste dovršili svoje študije, - kakó | A |
priliko - GROZD: Vi ste samó študirali, da ... | A | povejte mi, kaj vas je tako ostrašilo, zakaj | A |
sami ob sebi brezpomembni, ki človeka umorijo, | a | sam ne vé, kakó in zakaj ...Od tedaj so moje misli | A |
In se je zjasnilo ... Bog vedi, nisem pil vina, | a | sem pijan ...To ni zdravo ... Gorniku: Dovolite | A |
bodo prihajale na dan te nedelikatne stvari; | a | v svetli luči se vidijo take nedelikatnosti | A |
glas, - smejal se je. Stal sem na stopnicah, - | a | potem preko vrta k tebi. GROZD: Stopimo mu | A |
čenčate naokrog, kar gostje med sabo govore? | A? | PEPCA Jaz, da sem kaj raznesla? JOŽE Uradna | A |
Skoraj, skoraj bi se bil izdal. MENTEJ | A, | zato ste tako jezni na to peč.Meni je pa všeč | A |
več ljudi, pa ga šiba zmeraj užene. PEPCA | A, | tako.(Mu žuga.) | A |
Kaj ni v tej leseni peči dovolj prostora? | A? | RADO Ja, primoj devet ‒ FRANCELJ Sekiro | A |
da menjujeva za najini kobili. FRANCELJ | A, | tako ‒.Pod repe pa nisem gledal. | A |
kako ugibljejo. Ne slišim že več dobro vsega, | a | vprašati nečem rad; star in gluh sem, in mladi | A |
PRVI STAREC To je! ‒ | A | oni imajo svojega boga in svoje svečenike.Te | A |
pred Nemci in bridkega orožja nismo nosili. | A | kadar so čez mejo prišli, jeli jim niso dobro | A |
hoče svojo pravdo znati, vsak na svojo vleče. | A | moči in uma ni več.Ob bradi si tipati dadé, | A |
svoje slovenske bogove in naj se pokristjane, | a | zato me še zaničujejo.In dalje ne vem, čemu | A |
za vse. Sv. cerkvi morajo pridobljeni biti, | a | prej ne bodo, dokler jih s silo ne ukrotimo | A |
obljubljeno, če od tebe kaj poročila prinesem. ‒ | A | kaj je v Geronovem pismu? Kisel obraz delaš | A |
vladika so nezadovoljni z mojim dosedanjim delom, | a | sami naj bi poskusili. KUPEC Kakor midva, | A |
slovenskih knezov, bil je Geronov vojni ujetnik, | a | pred kratkim izpuščen, in je po krstu kristjan | A |
skoro pozabil, ko bi se ne bil ti sam domislil. | A | kaj si čital tu o njem? MENIH Ukaz, naj ga | A |
On je že kristjan iz časa našega ujetništva, | a | prezgodaj so ga izpustili.On ni dovolj prepričan | A |
tovariš, bil z menoj in z njo mnogokrat skupaj, | a | nikdar nisem pri njem opazil kake naklonjenosti | A |
svoje srce ponudil. Ni bila ognjena kakor jaz, | a | odrekla mi ljubezni ni.I njen otec, zdaj že | A |
prekleto ime v grobu! On, lepši in večji, | a | ne imenitnejši od mene, poskuša mi jo izneveriti | A |
slovenske vojske, ki so naše meje branile. | A | nehvaležni ta narod ni volil Tugomera, nego | A |
njo, ki ni hotela iti za menoj. Črtil sem jo, | a | nisem je mogel pozabiti in v svojem črtu in | A |
biti. TUGOMER Molči mi s svojo cerkvijo, | a | čuj dalje, če znaš pomagati.‒ Ne samo sovraštvo | A |
Nihče me ni videl. | A | kakor je njemu po glavi vzadnjič in smrtno zašumelo | A |
dal samo zarad nje, zarad Zorislave. MENIH | A | ona je še zdaj poganka! TUGOMER Je. | A |
TUGOMER Ne! Krst vaš sem prejel, | a | ne vem, kaj je resnica.Ne znam, ali vlada slovenski | A |
Ljubezen in šega me veže na bogove mojih otcev, | a | greh, uboj in blazna ljubezen do ženske so me | A |
utegnem o tem misliti. Pusti zdaj svoje molitve, | a | pomagaj mi, če znaš.Pomagaj mi, da dobim to | A |
nalašč ne! Nočem ga ljubiti, zato ker vprašaš, | a | sem ti že povedala, da ga. ZORISLAVA Zakaj | A |
In ti praviš, da ga ne ljubiš! GROZDANA | A | on mora tudi mene ljubiti. ZORISLAVA Mora | A |
ZORISLAVA Ni ga tu. VRZA | A | zakaj ne govoriš o Čeligoju? Odmor VRZA | A |
‒ tako močno? ZORISLAVA Tiho! GROZDANA | A | zakaj tako ozbiljno lice narediš?Povedi rajša | A |
GROZDANA Ti misliš, da sem jaz še dete. | A | nisem.Jaz vse vidim. | A |
Nečem se te bati. | A | to vem, da Tugomer zarad tebe sem bodi.A rada | A |
A to vem, da Tugomer zarad tebe sem bodi. | A | rada ga ne smeš imeti, jaz ga ne morem videti | A |
Neklon je prišel. VRZA Neklon? | a! | NEKLON se tudi starki približa, ona ga strastno | A |
NEKLON Vidim. | A | komu je namenjen? ZORISLAVA Kdor ga bode zaslužil | A |
ne bode cvelo na večno cvetje prve mladosti; | a | Zorislava Čeligojeva si ne daje že rada svetov | A |
da ti povem, kakor mislim... TUGOMER Govori, | a | ne reci, Zorislava, da me nečeš ljubiti, ne | A |
Čeligoja sem izvolila, ker mi je bolj po očeh bil. | A | ljubiti sem začela Čeligoja stoprv, ko sem bila | A |
ker je bil prvi, dasi bi bil mogel ti biti. | A | ko sta šla v boj za domovino oba, padel je on | A |
TUGOMER srdit: Sem! ZORISLAVA Nisi, | a | moreš biti. TUGOMER Kaj želiš, da storim? | A |
Kako? ZORISLAVA Mož si in to ženo vprašaš! | A | ti ne čuješ, kar govore vsa usta, kar poročajo | A |
oglasi se pri Zorislavi za njeno srce, idi, | a | čuvaj, da te zopet ne ujemo, znaš, Tugomer | A |
Neklon? NEKLON Ne misli o tem, dete moje. | A | glej, kje je Zorislava? Ni že več tu. | A |
moram tudi iti, sicer je huda. Zdrav ostani, | a | kmalu pridi, veš, kmalu, prav kmalu. NEKLON | A |
ne pustim te proč, pri meni bodi. NEKLON | A | moram iti, moram.Daj, poljubi me in zopet pridem | A |
jaz ne hotel v tvoji koži tičati, mož božji! ‒ | A | glej, nekdo prihaja. MENIH To je slovenski | A |
črti in njegov črt je nevaren; on ima vpliv. | A | tebe ne pozna, ti ga kasneje lahko ogovoriš | A |
katera jih ohrabri, da mogó umreti za slovenstvo, | a | ne ga popuščati.Čuvaj svoj slovenski narod pred | A |
naš rod uničiti. ‒ Sedaj me še ne razumeš, | a | vsadi si besede slepega Zovolja, katerega vodiš | A |
ZOVOLJ Poznam može, vrli so rojaki. ‒ | A | kaj čujete izza meje? LASTUN Slabe stvari | A |
nekoliko naših sosedov, ki so nekdaj Slovenje bili, | a | zdaj z našimi sovražniki proti nam vojujejo | A |
BATOG Bes in strela jih udari! ZOVOLJ | A | kako je mnenje med vami, koga menite, da izberemo | A |
volimo tedaj Neklona. LASTUN Mlad je še, | a | naposled volim i jaz Neklona, ako menite, da | A |
. / stran 50 . / KAJAZNIK Nisem, brate, | a | kar tako vihrati se mi ne zdi dobro.Prej moramo | A |
LASTUN To je istina. Poskusimo lahko, | a | kako misliš ti, Kajaznik? ŠPITIGNJEV Tudi | A |
smo dobri sosedje in želimo le svojo svobodo, | a | vašo spoštujemo.Pustite nas, kakor mi vas, in | A |
narodu. ZOVOLJ Pošteno govoriš, Kajaznik, | a | sovraga ne poznaš, ki ga imamo pred seboj. | A |
postavljati. ZOVOLJ Sklenite, kakor mislite, | a | zaupajte samo sebi in svoji desnici, jaz Franke | A |
ste za to, možje? MNOGO NJIH Smo! LASTUN | A | koga naj pošljemo?Za to bi bil pač naj boljši | A |
s teboj! MENIH Ogiblji se velikih potov, | a | drži se bolj stranskih stez, preden do meje | A |
TUGOMER Bil sem sam navzočen, kako ne bi znal. | A | čudim se, kako ti take stvari izveš, meniše | A |
Mene in moj sveti poklic varuje tudi bog. | A | kaj praviš ‒ ti nisi bil pri shodu na Perunišču | A |
moč in tvoj bistri . / . / stran 56 . / razum, | a | ljubijo te ne.Jaz ti nečem ponavljati, kako | A |
nego vsi glasovi so tebe imenovali. TUGOMER | A | naj tudi za to izberó kako dete ali babo. MENIH | A |
Bodi mož! TUGOMER | A | kaj zahtevajo tvoji prijatelji od mene? MENIH | A |
prazne obljube hodijo kakor Tugomer. GROZDANA | A | jaz nečem, da bi bil Neklon junak; kaj junak | A |
tako močno, da me mora uslišati, če je bog, | a | Neklona ne dam. ZORISLAVA Ti samopridno srce | A |
Zakaj nečeš tega vedeti! ZORISLAVA | A | tu so domovinske stvari in te gotovo morajo | A |
tirala dalje nego vsakega drugega. ZORISLAVA | A | ne razlagaj mi sedaj ljubezni, za to ni časa | A |
Za to, da sem rojen v njem z odličnim imenom, | a | ipak za življenje, polno nesreče, muk in bridkosti | A |
TUGOMER ga zagleda: Ti si tu? Prav prideš, | a | pred eno uro ne znam, kako bi bil prošel. MENIH | A |
pri katerem jaz niti navzočen nisem bil. ‒ | A | povedi, kako je bilo, kaj terjajo od nas in | A |
NEKLON To je dobro. | A | jeli misliš, da moremo brez skrbi na mejo iti | A |
TUGOMER Ni jaz ne toliko. | A | to se samo ob sebi razumeje, da morajo Franki | A |
GROZDANA Neklon, Neklon! Ti, v to izbo prideš, | a | se pri meni niti ne oglasiš?Čakaj ti mene! | A |
da te ne bodo videli ti grdi Franki? NEKLON | A | me bodo videli, srce.Moral bodem k njim iti | A |
ni še vse resnično. ZORISLAVA Čula sem, | a | povedi še ti, kaj je gotovo.Moja domišljija | A |
danes je že sedmi dan, kar bi imeli doma biti, | a | nobenega poročila od njih ni.Vsi se boje, da | A |
ZORISLAVA Strahljivci! KAJAZNIK Poskušati hočemo, | a | Perun pomagaj. ZORISLAVA Stoj, odgovori ti | A |
svoje delo, ohrabri ljudi. KAJAZNIK Idem, | a | ti? ZORISLAVA Jaz imam tu posel, važen, kakor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |