nova beseda iz Slovenije

Jožef (201-300)


obujava spomine, on se pa smeji tam čez cesto.      JOŽEF:      Na najin račun.Vis-à-vis.   A
Dokler ga ne dobim v roke.      JOŽEF:      Bo že še dobil svojo konzervo. FRANC: Bom  A
FRANC: Bom jim jaz dal godoizem.      JOŽEF:      Godoismus, opij dvajsetega stoletja. FRANC  A
FRANC: Ni treba uporabljati tujk.      Jožef      se postavi k oknu, nekoliko odgrne zaveso in  A
zdaj se me pa naj spet poloti nervoza, kaj?      JOŽEF:      Tudi on je nervozen, gotovo čepi pod oknom in  A
potem ne prižge luči, zakaj mi žre živce?      JOŽEF:      Vsi smo nervozni, to je stoletje nevroz, stresov  A
notri me tišči, kar boli me, tako me tišči.      JOŽEF:      Meni pa gomazi pod lasnimi vršički. FRANC  A
Nič ne gomazi pod vršički!      JOŽEF:      In zobje me skelijo. FRANC: Prekleto!  A
Kdo je pa že slišal, da zobje skelijo!      JOŽEF:      Ne se razburjat, tovariš Franc, ne se razburjat  A
ne se razburjat. FRANC: Koga naj udarim,      Jožef,      povej, koga naj udarim? JOŽEF: Njega, svinjo  A
naj udarim, Jožef, povej, koga naj udarim?      JOŽEF:      Njega, svinjo godotensteinsko. FRANC se  A
pošasti ... koga naj udarim, če nikogar ni!      JOŽEF      ga tolaži: Ne se razburjat, tovariš, vidiš  A
Molk, ki ga prekinja Francevo hlipanje.      JOŽEF:      Saj bo bolje, Franc. FRANC nasloni glavo  A
nasloni glavo Jožefu na ramo: Na onem svetu, ja.      JOŽEF:      Še na tem. FRANC: Nič se ne da.   A
FRANC: Nič se ne da.      JOŽEF:      Da se, da. FRANC obupano: Stvar postaja  A
FRANC obupano: Stvar postaja zares obupna.      JOŽEF:      Ne še zadosti. Molk.   A
Molk. FRANC:      Jožef.      JOŽEF: Ja, Franc.   A
FRANC: Jožef.      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: Veš, kaj razmišljam?   A
FRANC: Veš, kaj razmišljam?      JOŽEF:      Ne, Franc. FRANC: Razmišljam -- toliko hudega  A
smo naredili in zdaj naj gre vse to v nič?      JOŽEF:      Ne se resignirat, Franc.Nobena kaplja hudega  A
FRANC: Tako misliš?      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: Je to že kdo pred tabo  A
Franc. FRANC: Je to že kdo pred tabo rekel?      JOŽEF:      Ne, Franc. FRANC: Človek se mora včasih zamislit  A
FRANC: Človek se mora včasih zamislit.      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: Misliš, da potem zapade  A
FRANC: Misliš, da potem zapade v depresijo?      JOŽEF:      Ne, Franc. FRANC: Jožef. JOŽEF: Ja, Franc  A
zapade v depresijo? JOŽEF: Ne, Franc. FRANC:      Jožef.      JOŽEF: Ja, Franc. FRANC: Veš, kaj razmišljam  A
depresijo? JOŽEF: Ne, Franc. FRANC: Jožef.      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: Veš, kaj razmišljam ?   A
Ja, Franc. FRANC: Veš, kaj razmišljam ?      JOŽEF:      Ne, Franc. FRANC: Da sva midva že dosti skoz  A
midva že dosti skoz dala. . / . / stran 232 . /      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: In, da se še zmeraj razumeva  A
FRANC: In, da se še zmeraj razumeva.      JOŽEF:      Ne, Franc.Hočem reči: Ja, Franc, res je.   A
FRANC: Lepo se je pogovarjat s tabo.      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: Nisi dolgočasen.   A
FRANC: Nisi dolgočasen.      JOŽEF:      Ne, Franc. FRANC: Prav v dobro voljo si me  A
FRANC: Prav v dobro voljo si me spravil.      JOŽEF:      Ja, Franc. FRANC: Kaj drugega pa ne znaš  A
FRANC: Kaj drugega pa ne znaš reči?      JOŽEF:      Ne, Franc. FRANC: Koga pa naj udarim?   A
FRANC: Koga pa naj udarim?      JOŽEF:      Ne vem, Franc. Franc nenadoma vstane.  A
Jebemti jafranc, nefranc, kaj hočeš, da znorim?      JOŽEF:      Ne, Franc ...Ja, Franc ...   A
Ampak, Jože, veš, kako so me včasih klicali?      JOŽEF:      Kako, Franci? FRANC: Francl.  A
gemütlich. Reci mi, prosim te, reci: Francl.      JOŽEF:      Francl.Tovariš Francl. FRANC: Samo Francl  A
Tovariš Francl. FRANC: Samo Francl.      JOŽEF:      Francl. Hvala za dobro voljo, tovariš Franci  A
glas: Ich bin ... ich bin ... ich bin ...      JOŽEF:      Cis, cis! FRANC više: Ich bin vom Scheitel  A
više: Ich bin vom Scheitel ... Ich bin ...      JOŽEF:      Fis, Fis. FRANC začne peti:   A
Schwanzl / der gute, alte / Kafkafranzl.      JOŽEF:      Bis, bis! FRANC zmeraj bolj razigrano, pleše  A
Schwanzl / der gute, alte / Kafkafranzl.      JOŽEF:      Kako lepo to zveni.Kot Abteilung!  A
FRANC: Proti razburjenju pomaga.      JOŽEF:      Človeku kar odleže.Zobje več ne skelijo, koža  A
Izpije svojega, ponudi Jožefu drugega.      JOŽEF      vljudno odkloni.Hvala.  A
Ker neka distanca mora biti.      JOŽEF:      Lahko mi rečeš, če ti ni izpod distance ...  A
To ni nobeno ime.      JOŽEF:      Je.Francl, je.   A
Francl, je. Pride od      Jožef,      Josef, Joza, Josl, Jozej, Jozula, Jozl. FRANC  A
FRANC: Dobro, pa Jozl.      JOŽEF:      Hvala, Francl. FRANC: Ni za kaj, Jozl.   A
FRANC: Ni za kaj, Jozl.      JOŽEF:      Je, je. FRANC: Ni, ni.   A
FRANC v objemu: Francljozl.      JOŽEF:      Jozlfrancl. FRANC: Osobi dve.   A
FRANC: Osobi dve.      JOŽEF:      A duh jednoten. Vzameta klobuke s peresi  A
ritmu menjavata klobuke na glavah. FRANC in      JOŽEF:      Ich bin vom Scheitel / bis zum Schwanzl  A
Oba se zdrzneta. Poslušata.      Jožef      skrije oba klobuka.Franc si maši ušesa.  A
To smo uredili.      JOŽEF:      Lahko se vrnemo k delu. FRANC odgrne zaveso  A
FRANC odgrne zaveso: Po mojem je zaspal.      JOŽEF:      Če le ni bilo preveč hrupa. FRANC: Takega  A
To je znano iz teorije.      JOŽEF:      Oprosti, Francl ... ti pa teorija. FRANC  A
so si edini -- več ko je hrupa, laže zaspi.      JOŽEF:      To so enostranski viri.The Third Annual Conference  A
FRANC: Samo nekoliko.      JOŽEF:      Čisto malo, ravno toliko, da zaspi. Tišina  A
Tišina.      JOŽEF:      Francl, saj nisi slabe volje.Ne smeš se jeziti  A
Ime mi je Franc.      JOŽEF:      Da, Franc. Tišina.   A
Tišina.      JOŽEF      vzame daljnogled in gre proti oknu: Jaz sem  A
FRANC ostro: Stoj.      Jožef      se ustavi, Franc natoči žganja v kozarec.Zelo  A
FRANC: Izpij.      JOŽEF:      Zdaj pa res ne bi, Francl, tovariš Franc.   A
tovariš Franc. FRANC: Bi, bi, Jozl, tovariš      Jožef.      JOŽEF: Res ne bi več, če ne zamerite.   A
FRANC: Bi, bi, Jozl, tovariš Jožef.      JOŽEF:      Res ne bi več, če ne zamerite.Hvala za zaupanje  A
Doslej si samo žrl in ugovarjal.      JOŽEF:      Nimam dobre podlage, veste.Samo solato.   A
treba do dna ... samo požirek, za prijatelja.      JOŽEF      izpije požirek, hudo kašlja in se duši: Hvala  A
Daljša tišina.      Jožef      si oddihuje in z negotovostjo čaka, kaj bo sledilo  A
FRANC: Zdaj pa lezi.      Jožef      ga začudeno gleda, nekoliko je prestrašen.  A
Utrujen si.      JOŽEF:      Nisem utrujen, tovariš Francl.Prav rad bom dežural  A
Sem rekel s tihim in nevarnim glasom.      Jožef      stopi k postelji in sede nanjo. JOŽEF  A
Jožef stopi k postelji in sede nanjo.      JOŽEF:      S tihim in nevarnim? FRANC: Glasom.  A
Dobro si slišal.      Jožef      leže. Franc vzame stol in ga postavi k  A
Tudi od tod se vidi.      JOŽEF:      Hvala za zaupanje. FRANC: Ni za kaj.   A
FRANC: Ni za kaj.      JOŽEF      šepetaje: Je, je. FRANC kot uspavanka  A
Nina, nana. Nekaj časa tišina, potem se      Jožef      vzpne na komolce. JOŽEF: Tovariš ... Francl  A
tišina, potem se Jožef vzpne na komolce.      JOŽEF:      Tovariš ... Francl.Jaz več ne razumem, za kaj  A
Jaz več ne razumem, za kaj gre.      Jožef      spet leže. Tišina.   A
Spet se vzpne na komolce.      JOŽEF:      Hočem pravzaprav vprašati, koliko let pa bo  A
Moram kakšno stvar premislit.      Jožef      leže.Franc vtakne v usta krušno sredico in začne  A
razgrnjeno zaveso pada v prostor ulična svetloba.      Jožef      se prebuja, Franc to opazi, naglo postavi stol  A
luč, potegne svetilko do Jožefovega obraza.      Jožef      si z rokami zakrije oči pred ostro svetlobo  A
rokami zakrije oči pred ostro svetlobo.      JOŽEF:      Kdo je? FRANC: Jaz.   A
FRANC: Jaz.      JOŽEF:      Kdo jaz? FRANC umakne luč: Ne prepoznaš  A
Naj te objamejo te roke.      JOŽEF      nejevoljno: Ti si, Franc?Že spet?   A
FRANC: Kdo pa bi naj bil?      JOŽEF:      Lahko bi bil enkrat kdo drug. FRANC: Pa sem  A
Zdaj pa vstani, da te objamem.      JOŽEF:      Ne še, Franci. Počakaj, da se zbudim. FRANC  A
Da prepoznaš poštenjaka?      JOŽEF:      Ni mi treba svetiti z lampo v oči, da se prebudim  A
Moti ga, ker ga hočem objeti, lučka ga moti.      JOŽEF:      Ne moti me lučka, ampak tvoja čustvenost.Ali  A
Ni navsezgodaj, ampak je noč, navsepozna.      JOŽEF:      Komaj odprem oči, pa že začneš s tvojo človečnostjo  A
Je to res tak zločin?      JOŽEF:      Za božjo voljo, Franc, saj sva že ves čas skupaj  A
sva že ves čas skupaj. FRANC: Povej mi nekaj,      Jožef.     To me res zanima: Ali imaš nizek pritisk?   A
z nizkim pritiskom so zjutraj zmeraj sitni.      JOŽEF:      Nimam nizkega pritiska. FRANC: V redu, nimaš  A
FRANC: V redu, nimaš.      JOŽEF:      Ni jutro. FRANC: Prav, pa ni.   A
FRANC: Prav, pa ni.      JOŽEF:      In tudi siten nisem.Nisem ne siten ne sit.  A
kako so tekale miši in kako so zlivali golaž.      JOŽEF:      Nisem zgodovinar, da bi se vsega spomnil.   A
si brez mene, še sanjalo se ti ni o meni.      JOŽEF:      Res je, nič hudega se mi ni sanjalo. FRANC  A
Zdaj se boš nažrl kot svinja.      JOŽEF:      Česa le? FRANC: Solate iz kante, če ne bo  A
tako splošnega, da me bo zabolelo v pljučih.      JOŽEF:      Pozabljaš, da sem imel težko mladost. FRANC  A
FRANC se prime za prsi: Saj sem vedel.      JOŽEF:      Zato imam nemiren sen. FRANC: Kdor ima nemiren  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA