Jožef (101-200)

FRANC: Dobro, so bili pa makaroni in miši.	JOŽEF:	Ni bilo miši. FRANC: Zakaj ne?	A
FRANC: Zakaj ne?	JOŽEF:	Ker ne. FRANC: Ena miš je zanesljivo bila	A
FRANC: Ena miš je zanesljivo bila. Miška.	JOŽEF:	Ne. FRANC: Dobro, pa ne, če nočeš.	A
Si pa zato jedel solato iz kante.	JOŽEF:	Oprano. FRANC: So te pa zato prebutali, ker	A
prebutali, ker si delal počepe v tuji veži.	JOŽEF:	Niso me prebutali. FRANC: Lahko pa bi te	A
FRANC: Lahko pa bi te.	JOŽEF:	Lahko bi tudi jaz njih. FRANC: Ti njih?	A
Ti?	JOŽEF:	Jaz, ja. Zasliši se glasba.	A
FRANC: Pssst.	JOŽEF:	Pst, kaj? Franc pokaže Jožefu, naj se	A
kaj? Franc pokaže Jožefu, naj se skrije,	Jožef	počepne za posteljo. FRANC: To je ona	A
FRANC: To je ona.	JOŽEF:	Ona who? FRANC: Hausbesitzerin.	A
Ljubi glasbo in zelo je občutljiva na hrup.	JOŽEF:	Jaz nisem delal hrupa. FRANC: Včasih se samo	A
Za vrati ni nikogar.	JOŽEF:	Kaj se pa to pravi človeku prisluškovati.	A
Arija utihne.	JOŽEF:	Pa ji ja ne boš kaj hudega storil, ubogi ženski	A
toliko, kot si zasluži za svoje prisluškovanje.	JOŽEF:	Že vem, ti bi jo ... legitimiral. FRANC:	A
naloga, državna tajna, soba -- konfiskacija.	JOŽEF:	Nacionalizacija. FRANC: Socializacija.	A
FRANC: Socializacija.	JOŽEF:	Agrarna reforma. FRANC: Kakšna agrarna reforma	A
tanovanje za natančno opazovanje onega delikventa.	JOŽEF:	Godine. FRANC: Godovskega.	A
Kako naj človek dela v takih razmerah?	JOŽEF:	So te vrgli ven? FRANC: Mene?	A
Še nikoli.	JOŽEF:	Tepli te tudi niso? FRANC: Mene?	A
Zmeraj jaz njih.	JOŽEF:	Mene pa so že.Ampak zmeraj po pomoti.	A
Človek brez izkaznice je nula.	JOŽEF:	Kdo je rekel, da je ne nosim? FRANC: No,	A
FRANC: No, pa jo pokaži.	JOŽEF:	A mislite rojstni list, tovariš? FRANC: Ne	A
Legitimacijo.	JOŽEF	tipa po žepih: Čekovno knjižico so mi pa ukradli	A
FRANC: Ti še videl nisi čekovne knjižice.	JOŽEF:	Ne samo videl, ampak tudi imel. FRANC: Si	A
FRANC: Si prijavil tatvino?	JOŽEF:	Prijavil in odjavil. FRANC: Zakaj odjavil	A
FRANC: Zakaj odjavil?	JOŽEF:	Ker sem jo potem našel v drugem suknjiču.	A
okumentov ni legitimiranja, ni postopka, ni osebe.	Jožef	se še zmeraj tipa po suknjiču, sleče ga in ga	A
Naglo stopi k zavesi in Jo nalahno odgrne.	JOŽEF:	Luč. Franc se vrže na tla, tudi Jožef	A
JOŽEF: Luč. Franc se vrže na tla, tudi	Jožef.	FRANC: Kje?	A
FRANC: Kje?	JOŽEF:	V oknu. Franc se plazi čez prostor, na	A
plazi čez prostor, na mizo in odvije žarnico.	Jožef	odgrne zaveso, zgrabi daljnogled in se splazi	A
FRANC: Vis-à-vis?	JOŽEF:	Vis-à-vis.Prvo nadstropje.	A
FRANC: Tretje z leve?	JOŽEF:	Kakor vzameš.Gledano od tukaj, je en ... dva	A
FRANC: Omet, rozete?	JOŽEF	umakne daljnogled in pogleda Franca: Kaj ne	A
Kaj gledaš mene, tja glej.	JOŽEF	napeto gleda skozi okno: Kaj bi moralo biti	A
Kaj vidiš?	JOŽEF:	Meglo. FRANC: Vrti kolešček, vrti kolešček	A
Meglo. FRANC: Vrti kolešček, vrti kolešček.	JOŽEF:	Saj vrtim ...Ja, zdaj pa imam.	A
Ja, zdaj pa imam. FRANC: Also?	JOŽEF:	Slika nekoliko poplesuje ... roke se mi tresejo	A
FRANC: To je zato, ker piješ samo čaj.	JOŽEF:	Vidim ... mizo. FRANC: Dalje, dalje.	A
FRANC: Dalje, dalje.	JOŽEF:	Kaj dalje, kaj dalje? FRANC: Kaj še, kaj	A
FRANC: Kaj še, kaj še? . / . / stran 222 . /	JOŽEF:	Kaj še, kaj še?Steklenico.	A
FRANC: Se kaj premika, se kaj giblje?	JOŽEF:	Trese se . . . miza . . . steklenica tudi.	A
Hočem človeka.	Jožef	umakne daljnogled. JOŽEF: Dosti mi je	A
Jožef umakne daljnogled.	JOŽEF:	Dosti mi je tega humanizma.Zadosti te filantropije	A
FRANC: Torej . . . ni ničesar?	JOŽEF:	Ničesar. Zero.Nič.	A
FRANC: Nihilist.	JOŽEF:	Izvolite daljnogled, gospod.Prosim, pa si ga	A
resnico. Franc obotavljivo vzame daljnogled,	Jožef	ga opazuje.Franc odloži daljnogled, sede na	A
domisli: Ampak -- nekdo je moral prižgati luč.	JOŽEF:	Globoko se strinjam.Vendar pa ga nisem videl	A
FRANC: Luč zmeraj prižge človek.	JOŽEF:	Načelno da.Vendar v tem primeru za to nimamo	A
FRANC: Povem ti . . . to je bil on.	JOŽEF:	Godina? FRANC: Godot.	A
FRANC: Godot.	JOŽEF:	Prav mogoče.Lahko pa da je bil tudi Jankovič	A
FRANC: Kaj pa ima Jankovič s tem?	JOŽEF:	Dokler nimava dokaza, da je bil tam Godin ali	A
FRANC: Prekleto si pameten.	JOŽEF:	Ne dovolj, ne dovolj. FRANC: Bi rekel, da	A
FRANC: Bi rekel, da preveč.	JOŽEF:	Tudi mogoče.Vendar pa bi rekel tole: Precej	A
Ali pa na stranišču.	JOŽEF:	Ali pa čepi pod oknom in šprica mravlje, s sprejem	A
In zakaj bi šprical mravlje, zakaj?	JOŽEF:	Zakaj?Zato ker.	A
FRANC: No ja, neka logika je v tem.	JOŽEF:	Logika je, še zmeraj pa nimava dokaza. FRANC	A
Priznanje je tudi nekaj.	JOŽEF:	Dokaz je stvar intelekta, dokaz ni samo kar	A
Oba se vržeta na tla.	Jožef	se splazi k vratom in jih sunkovito odpre.Še	A
Glasba utihne.	JOŽEF:	Zakaj si se pa vrgel na tla? FRANC: To je	A
FRANC: To je refleks.	JOŽEF:	Refleks manjvrednosti. Franc vstane, sleče	A
Tvoj spomin je ementalec.	JOŽEF:	Predlagam, da ohranimo v tej debati intelektualni	A
Vzame stol in ga trdo postavi k mizi. Sedi.	JOŽEF:	Saj me ne bolijo več noge. FRANC: Sedi, sem	A
FRANC: Sedi, sem rekel.	Jožef	sede. FRANC: Smo delali včasih podnevi in	A
delali z rokami, ampak tudi z glavo, dragi moj.	JOŽEF	plašno, zvito: Verjamem, tovariš Franc, vi	A
znali. FRANC: Seveda smo to znali, tovariš	Jožef.	Usmeri svetilko Jožefu v obraz.	A
dokaz in priznanje in intelekt, vse hkrati.	JOŽEF:	To so bili zlati časi. FRANC: To so bili	A
In gledal je, banda, sem, gledal je tja.	JOŽEF	obrača glavo od pendreka h konzervi: Že razumem	A
FRANC: En drek razumeš.	JOŽEF:	Gleda sem, gleda tja. FRANC si natoči žganja	A
šunka, pendrek -- šunka. . / . / stran 226 . /	JOŽEF:	Že vem ... FRANC: No ...	A
FRANC: No ...	JOŽEF:	Najprej ste ga tepli, potem pa ste mu dali jesti	A
FRANC: Kreten.	JOŽEF:	Oprosti, to ni nivo. FRANC: Degen.	A
Prav nič ga nisem tepel.	JOŽEF	z olajšanjem: Seveda, zakaj bi tepli, če ni	A
FRANC: Jesti pa mu tudi nisem dal.	JOŽEF:	Tudi ne?Zanimivo.	A
se je moralo zgoditi v njegovih možganih.	JOŽEF:	Brain drain. FRANC: Wash. Brain drain wash	A
Rekel sem mu, naj izbira.	JOŽEF:	Ali pendrek ali šunka. FRANC: Natančno tako	A
ki gleda dve pasti: sir-salama, sir-salama.	JOŽEF:	Šunka-pendrek, šunka-pendrek. FRANC: Za pendrek	A
izbere pendrek, potem je pač pendrek, ni res?	JOŽEF:	Ve se, za kaj je pendrek. FRANC: Toda, če	A
FRANC: Toda, če izbere konzervo, kaj potem?	JOŽEF:	To je zdaj vprašanje. FRANC: Slutil je, da	A
zlasti mene, zakaj mene so včasih vsi poznali.	JOŽEF:	Saj vas še danes. FRANC: Kdo me pozna?	A
FRANC: Kdo me pozna?	JOŽEF:	Jaz, na primer. FRANC: Takrat so me pa vsi	A
Če ne -- dobiš pendrek.	JOŽEF:	Izjemno bistro. FRANC: Še več kot bistro	A
ki s svojo čutno nazornostjo seže do srca.	JOŽEF:	Jaz bi izbral ...Gleda sem, tja ...	A
FRANC: No, kaj.	JOŽEF:	Izbral bi ... FRANC nestrpno: No.	A
FRANC nestrpno: No.	JOŽEF:	Konzervo. FRANC: Zakaj?	A
FRANC: Zakaj?	JOŽEF:	Kako zakaj?Ker je v njej šunka.	A
način logičnega sklepanja, z deduktivno metodo.	JOŽEF:	Aja? FRANC: Nič »aja«.	A
tvojem življenju sploh trenutek, ko nisi lačen?	JOŽEF:	Zdaj vsekakor ni tak trenutek. FRANC: Mletje	A
mesena zobna pohota, to bo uničilo človeški rod.	JOŽEF	pokaže na konzervo in vzame iz žepa odpirač	A
FRANC: Imaš zdrave zobe, kaj?	JOŽEF:	Popolnoma. FRANC: Pri teh letih?	A
FRANC: Pri teh letih?	JOŽEF:	Veliko solate jem.Vitamini.	A
FRANC: Iz kante.	Jožef	skomigne z rameni in potegne konzervo k sebi	A
Vzame pendrek v roke.	Jožef	preneha z odpiranjem konzerve. JOŽEF: Rekel	A
Jožef preneha z odpiranjem konzerve.	JOŽEF:	Rekel si, da ... FRANC: Rekel sem, da ni	A
bil najprej, nisem rekel, da ni bil pozneje.	JOŽEF:	Rekel si, da nič, celo da prav nič. FRANC	A
kaj sem rekel ali je važno, kaj sem storil?	JOŽEF:	Storil. FRANC: Beseda ali dejanje?	A
FRANC: Beseda ali dejanje?	JOŽEF:	Dejanje. FRANC: Šunka ali pendrek?	A
FRANC: Šunka ali pendrek?	JOŽEF	nekoliko okleva, potem odrine konzervo: Pendrek	A
podpisal, si je naravnost zaželel pendreka.	JOŽEF:	Tako je rekel? FRANC: Če si dober psiholog	A
Molk.	JOŽEF	spravi konzervo v predal: Morda bi pa res	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani