nova beseda iz Slovenije
GENI Lojzki:Kaj siliš, duša, v rovtarske | Atene? | KOMAR: Tudi Hvastja, se mi zdi ... tudi njemu | A |
mestne mi sosede, tri leta pojdi v róvtarske | Atene. | ” Učenec “Al žlahtne kranjske tam cvetó besede | A |
naročil. Ko opraviš, poišči ladjo in se pripelji v | Atene. | Za mojo vilo veš. | A |
sužnjev, da varno prinesete vsoto do mene v | Atene. | Razumel?« | A |
izklesanih od grških umetnikov. Stopil je pred kip | Atene, | udaril se po glavi in izpregovoril: »Na tebe | A |
od krasnega peristila; postaval je pred kipom | Atene, | z utripajočim srcem je dal slovo Merkurju.Izprehajal | A |
prazna. Trgovec, moj prijatelj, jih popelje v | Atene. | Jaz sedaj izstopim v Toper, izstopite tudi | A |
dobrodejno ženo imeli. Ljubljana, slovenske | Atene | ‒ Bog mi grehe odpusti, da te tako imenujem | A |
bila Šparta, zakrknjeno aristokratsko mesto, in | Atene, | vseskozi progresivno središče Sredozemlja. | A |
Grški filozof Demonaks s Cipra je prišel v | Atene, | kjer se je začel meščan Agatokles pred njim | A |
lahko z denarjem, ki ga ima, ustanovil majhne | Atene | v Ljubljani.Ob njej bi zopet postala pokrajina | A |
časih Benares, po mnenju orientalistov indijske | Atene, | prav dolgočasno počiva na zemlji, in Passepartout | A |
Pavel v Korintu #18 Nato je Pavel zapustil | Atene | in šel v Korint. Tam je našel Juda, ki mu je | A |
osebne dokumente, bodo s prvim letalom odleteli v | Atene. | " "Ne veš, kateri let bo to?" | A |
Tretji bo potoval ločeno. Ko bodo prišli v | Atene, | se bodo oglasili.Če bodo našli Halima, bodo | A |
Pariza je dejal, da bo čez dva dni prišel v | Atene | - se pravi desetega - Halim pa je predlagal | A |
15. | ATENE | 18. | A |
srečal z Nadin, ki bo nato od tam telefonirala v | Atene | in prosila Halima, naj jo pride iskat na letališče | A |
Vsaj to je vedel, da je Nadin varno prispela v | Atene | in da so jo sprejeli kot to, kar naj bi bila | A |
majhnega letališča zunaj Pariza. Njun cilj so bile | Atene. | Gamil je uredil vse potrebno za let, in sicer | A |
29. | ATENE | 1. | A |
delali iz njih vence ter jih prodajali v mesta. | Atene | so sploh bile »kronane z vijolicami«.Vence vijolic | B |
temeljno naravo sveta. Ko je Sokrat branil | Atene, | je prav dobro vedel, da ne brani »vrta bogov | B |
rojakov, ne pa iz pričakovanja, da bi mu bile | Atene | bolj naklonjene kakor Persepolis.Filozof ravna | B |
načrtu, ki sledi notranjo anatomijo človeka, kot | Atene, | Jeruzalem in večina drugih starih mest.Skozi | B |
rodovom, najdem tudi v tej civilizaciji danes. | Atene | so pod Periklejem gradile najbolj fine marmorne | B |
Kefal "Ko smo od doma v Klazomenah prispeli v | Atene, | smo na agora srečali Adejmanta in Glavkona. | B |
bile znan in spoštovan praznik v čast boginje | Atene, | ki so se v Atenah proslavljale vsaka štiri leta | B |
Krtina, Ljubljana 1995. V tistem času so bile | Atene | obdane z obzidjem. A.E. Taylor in F.M. Cornford | B |
Kranjskem nimajo niti ene slovenske šole. Sove v | Atene | nositi bi pomenilo nasprotovati vsem nesmiselnim | C |
žito in baker. Največji odjemalec blaga so bile | Atene. | Naselje je kot trgovsko središče cvetelo do leta | C |
proti tujkam vsevprek, nisem pa za rovtarske | Atene. | Tudi "medicina" je tujka, "geografija" in "biologija | C |
deveti razdelek Kserksova vrnitev v Azijo; | Atene | zavrnejo Mardonijevo ponudbo o zvezi; Mardonij | C |
Mardonijevo ponudbo o zvezi; Mardonij zažge | Atene | in se umakne v Bojotijo; bitka pri Platajah | C |
Kraljev pohod je bil po imenu naperjen zoper | Atene, | v resnici pa je veljal celotni Heladi.To so | C |
zato so si ga zapisali ter se odpravili nazaj v | Atene. | Ko so prišli domov in izrek predložili skupščini | C |
prišlo v Suza, namreč, da je Kserkses osvojil | Atene, | je sprožilo med Perzijci, ki so ostali doma | C |
natančneje spremljal«. Leta po njegovi vrnitvi v | Atene | so zopet prepuščena našim ugibanjem.Plutarh | C |
Pavzaniu (Opis Grčije 1,23) je umrl med vrnitvijo v | Atene, | po Markelinu (39) pa šele v Atenah, »star nekaj | C |
oblast pettisoč mož ‐ Alkibiadova vrnitev v | Atene | ‐ zmaga Atencev pri Kinosemi ‐ spori med Tisafernom | C |
obleganju z morja (Lizander) in kopnega (Agis) so | Atene | prisiljene priznati špartansko nadvlado: odrečejo | C |
svobodo. 2,41 Naj zaključim s tem, da rečem: | Atene | so šola Grčije in upam si trditi, da je vsak | C |
in morda prav zato ‐ je Ksenofont leta 401 | Atene | zapustil in se, verjetno brez posebne vojaške | C |
se sam tja ni vrnil, razen morda občasno; v | Atene | pa je poslal svoja dva sinova, Grila in Diodora | C |
poveljnikom V kritičnem letu 406 pr. Kr. so | Atene | naredile več slabih potez: zavrnile so špartanski | C |
bitki, se Protómah in Aristógen nista vrnila v | Atene, | toda ko se jih je šest, namreč Perikles, Diomedónt | C |
sedaj zbežali v Pont, kasneje pa so odšli v | Atene | in postali atenski državljani.Lizander je atenskim | C |
Atencem, ki jih je našel v mestu, dovolil oditi v | Atene | in jim tja zagotovil varno plovbo, vendar samo | C |
jim tja zagotovil varno plovbo, vendar samo v | Atene | in nikamor drugam; vedel je namreč, da več ko | C |
pripravam ladjevja. Ponoči je Paralos prispela v | Atene | z novicami o pogubi.Zvok tarnanja in tožb se | C |
poslal sporočilo, da z dvesto ladjami pluje nad | Atene. | Tedaj so Lakedajmonci na povelje Pavzanija, | C |
prizanesli, temveč so vztrajali, da je treba | Atene | porušiti. Lakedajmonci so odvrnili, da mesta | C |
ostali odposlanci so se s temi pogoji vrnili v | Atene. | Ko so prišli v mesto, jih je obdala množica | C |
Kirenec odkupil). Platon.tif Po vrnitvi v | Atene | je okoli leta 385 na prostoru nekoliko izven | C |
država ne skrbi za vzgojo. (Za zgled so služile | Atene, | vendar seveda ne gre vsega jemati dobesedno | C |
besede, vam je ostalo vse neznano. Današnje | Atene, | Solon, so bile v časih pred največjo povodnijo | C |
stike. Leta 367 je šel študirat k Platonu v | Atene, | kjer je ostal dvajset let kot član Akademije | C |
pred učiteljevo smrtjo v letu 347 je zapustil | Atene | in se preselil v Asos blizu Troje v Mali Aziji | C |
kralj. Naslednje leto se je Aristotel vrnil v | Atene | in odprl šolo v Liceju, Apolonu posvečenem gaju | C |
ponovni vzpostavitvi demokracije se je vrnil v | Atene | in se zaradi neugodnega gmotnega položaja oprijel | C |
videl grožnjo za grški svet, še posebej za | Atene, | ki so bile Filipu trn v peti še od tedaj, ko | C |
bile Filipu trn v peti še od tedaj, ko so se | Atene | postavile na stran Filipovega tekmeca za makedonski | C |
do Hersoneza in ogrožal Olint, s katerim so | Atene | leta 352 sklenile zavezništvo, je Demosten v | C |
eleutherías) prvič opozoril na grožnjo, ki jo je za | Atene | pomenila Filipova ekspanzija.S prvo Filipiko | C |
Filipiko Demosten ni dosegel želenega učinka; | Atene | so v svoji politiki do Filipa ostajale neodločne | C |
zagotavljale varnost delfskemu preročišču). | Atene, | kjer je Filipovo ravnanje sicer sprožilo val | C |
Filipovi naklonjenosti atenskim interesom, se | Atene | niso odzvale na fokidske klice na pomoč.»Protimakedo | C |
zdaj mora biti vsem jasno, da so naslednje | Atene | ‐ Makedonija je nevarnejša, kakor je bila nekoč | C |
Filipovim poskusom obleganja (339), s čimer | Atene | ohranijo svoje trgovske poti v Črnem morju. | C |
prisiljena sprejeti mir po meri zmagovalca, toda | Atene | izposlujejo razmeroma ugodno mirovno pogodbo | C |
prisvojil okoli 700 talentov, nato pa prebegnil v | Atene; | Demosten je bil na procesu obsojen na globo | C |
zavračal vdore Alanov. Kasneje se je umaknil v | Atene, | kjer je postal atenski meščan, leta 145/6 pa | C |
lokalpatriot napada zgodovinarja, češ da je favoriziral | Atene | in nepravično prikazal politiko Teb v drugi | C |
skupno grško blagajno z Delosa[691] preneslo v | Atene. | Najtehtnejši izgovor proti pritožbam članov zveze | C |
polnjujejo naloge, za katere jih prejemajo! Če pa so | Atene | v zadostni meri preskrbljene z vojaško opremo | C |
na Akropoli ob oltarju postaviti bronast kip | Atene | Higieje.[707] Fejdias je izdelal zlat Atenin | C |
Bizanca), si zato ni nikoli lastil naslova »nove | Atene« | , ampak se je, razumljivo, oklical za »novi Rim | C |
izvolitev v svèt (boulé) trideset let. [86] V | Atene | se je smel vrniti leta 404, ko je Šparta narekovala | C |
pogoje premirja; eden od pogojev je bil, da | Atene | dovolijo vrnitev vsem izgnancem (Ksenofont, | C |
samem bojnem polju, pepel pa potem prinesli v | Atene: | Tukidid to omenja v 6,71. [105] Te so bile | C |
enako privilegirane: metojki denimo, ki so se za | Atene | borili enako kot državljani, so bili iz političnega | C |
prazničnih dni je bilo v Atenah okrog 150. [112] | Atene | so imele kot velika pomorska sila dostop do | C |
mnenju nekaterih avtorjev je prvič zapustil | Atene | prav zaradi ozračja, ki je nastopilo po padcu | C |
vladnih zadevah. Po Klejstenovih reformah so bile | Atene | razdeljene na deset fil, zasnovanih po posameznih | C |
demokratično opozicijo; ker se je po vrnitvi v | Atene | otepal z revščino, se je z velikim uspehom oprijel | C |
V govoru se je zavzel za Diopejta, ki so ga | Atene | na čelu skupine naseljencev poslale v svojo | C |
Demostenovem času seveda Filip. [233] Atiko in | Atene. | [234] Prevod G. Pobežin po izdaji: F. Jacoby | C |
blagajno pomorske zveze z Delosa prenesli v | Atene. | [692] Grški slikar iz Herakleje (Velika Grčija | C |
Zevsovega kipa v Olimpiji. [695] Svetišče boginje | Atene | na najvišjem delu atenske Akropole. [696] Atensk | C |
misterijskega svetišča (Telesterion). [700] | Atene | so imele dve dolgi obzidji, zgrajeni med 461 | C |
Prastari atenski praznik v čast rojstva boginje | Atene. | Praznovali so ga konec julija. | C |
[707] Higijeja, bogoslužni vzdevek boginje | Atene | kot "ozdraviteljice" in priprošnjice za zdravje | C |
tradicionalnih kulturnih središč, kot so bile npr. | Atene, | je v 4. stoletju uspevala vrsta močnih šolskih | C |
številna grška mesta, v najpopolnejši obliki pa | Atene | v petem in četrtem stoletju pr. Kr.V obdobju | C |
427 ga je rodno mesto kot odposlanca poslalo v | Atene, | ki jih je pogosto obiskoval še večino življenja | C |
politiko. Izokrat pravi (Antidosis 295--96), da so | Atene | šola govornikov, ker jim ponujajo največje nagrade | C |
življenje prijateljske stike. Leta 367 je šel v | Atene, | da bi študiral pri Platonu, in tam ostal dvajset | C |
sovražnost med Atenami in Makedonijo, je zapustil | Atene | malo pred Platonovo smrtjo v letu 347 in se | C |
postal kralj. V letu 335 se je Aristotel vrnil v | Atene | in odprl šolo na pokritem sprehajališču (grško | C |
ko se je Aristotel pripravljal na vrnitev v | Atene. | Ne vemo zanesljivo, ali je potem, ko je odprl | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |