nova beseda
iz Slovenije
Oto Luthar et al.: Zgodovina historične misli od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC 2006, poved v sobesedilu:
Zdi se, da je Ksenofont vsaj v zgodnjem obdobju podpiral oligarhično vlado, verjetno njeno zmernejšo frakcijo pod Terámenovim vodstvom, o čemer smemo sklepati po naklonjenem opisu Teramena in njegovih političnih nazorov (npr. 2,3,15‐19). Po padcu oligarhije ‐ in morda prav zato ‐ je Ksenofont leta 401 Atene zapustil in se, verjetno brez posebne vojaške funkcije,[124] skupaj s kontingentom grških najemnikov (pravi namen odprave jim je bil zamolčan) pridružil odpravi Kira mlajšega proti njegovemu starejšemu bratu, perzijskemu kralju Artakserksu II., kar je bilo brez dvoma najpomembnejše obdobje njegovega življenja, saj mu je dalo snov za njegovo delo Anábasis (K;rou);[125] delo bi se, kot se duhovito izrazi Luce, prav lahko imenovalo tudi Katábasis (»pot nazaj, vrnitev«), saj večji del obsega dogodke po polomu Kirove ekspedicije v bitki pri Kunaksi, v kateri je bil ubit tudi Kir sam, ko je Ksenofont prevzel del poveljstva nad »grškim korpusom« deset tisoč
mož in jih uspešno privedel nazaj do Črnega morja, v mesto Trapezunt. Kasneje se s svojimi vojaškimi izkušnjami udeležil različnih vojaških operacij, med drugim je leta 396 stopil v službo tudi pri špartanskem kralju Agezilaju in se leta 394 udeležil bitke pri Koroneji proti Atencem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani