župan (1.101-1.200)

svojega župana k trem prijateljem po desetino.	Župan	pride in vzame iz kozolca desetino.Prijatelji	A
gredo v grajski kozolec in si vzamejo petino.	Župan	pride prijateljem v hlev in jim odpelje kravo	A
grajski hlev in odpeljejo kravo in kravarico.	Župan	pride prijateljem v hram, izprazni poln sod	A
prišel na občino tudi Birtek, gostilničar in	župan,	ki ga je povsem vrtela njegova gospodovalna	A
zakaj prihajata na odbor bivši tajnik in bivši	župan.	»Ja, tu in tam se nekateri obračajo na staro	A
Lavrič. Ko smo se obrnili na odbor, sta bivši	župan	in tajnik vprašala, če smeta deliti moko, ki	A
»Nikar se ne bojte.	Župan	mi je povedal, kakšne težave ima z liberalci	A
po mojih nasvetih in navodilih jo vodi naš	župan	Potočnik, ki pa ima majhno duševno obzorje.	A
ga je socialdemokratski odbornik prekosil.	Župan	se je dvignil in dejal: »Sem za to, da Bergantov	A
Začelo je zvoniti poldan.	Župan	in župnik sta se prekrižala in začela moliti	A
leto kupimo krampe in lopate,« se je obregnil	župan,	»in ravno za šentmartinsko podružnico!« Oglasil	A
vzkliknil župnik Potokar in presenečeno pogledal.	Župan	je dvignil roko in dejal, da naj tajnik pokliče	A
stranke.« »Upam, da bomo, prečastiti,« je odvrnil	župan.	»Da bomo zmago lepo proslavili, bom dal zaklati	A
Iz občinske hiše je s sklonjeno glavo prišel	župan	Koren.Globoko je vzdihnil in zamahnil z rokami	A
so vsi volili preklete socialiste. Mlakar bo	župan,	« je razlagal župan. »Pojdimo k meni v župnijsko	A
preklete socialiste. Mlakar bo župan,« je razlagal	župan.	»Pojdimo k meni v župnijsko pisarno,« je povabil	A
tako veljavni, ne bi bil moj ded Andrej veliki	župan	naše občine.Ti, Janez, še ne poznaš veljave	A
je bil mlad, toda njegov strogi oče in veliki	župan	doline je dejal: »Štiri leta gimnazije in dve	A
.. stran 30 . \/ Pri mali občini je lahko	župan	s kolesom obšel vse vasi.Ker bo pa več manjših	A
Ker bo pa več manjših občin skupaj v eni, bo	župan	moral imeti avto na občinske stroške, če bo	A
Vaš oče imajo petsto knjig. Kaj pa naš mladi	župan?	Kavbojke prebira.	A
Pustim stranke pri miru, stranke naj pa mene.	Župan	ne bom nikoli, poslanec tudi ne, kot vi, ki	A
Štiri dni sta lovila. Stari	župan	je poslal v gozd svojega znanca, da ju pregovori	A
nisem jaz prav nič kriv. Nisem poslanec in ne	župan.	Da pa beračijo mladi in zdravi ljudje, ki nadlegujejo	A
ljubo ga ne bom posekal. Rekel je, da so stali	župan	Andrejček, stari Klančnik in neki naš prednik	A
naš prednik pod tem macesnom. Pa je zabrusil	župan,	ki je držal s Klančnikovim: Trmasti in nerodni	A
ta krevljasti macesen. Naš je pa zavpil: Ti,	župan	brezbožno in grdo govoriš!Rečem ti, da bo ta	A
po tebi ne bo ne čevljev in ne drete. To je	župan	Andrejček zazijal in molčal.Zato macesen še	A
Tega se moj prednik ni zavedal.	Župan	naše občine, P. France, se je utopil v vaškem	A
leži za župniščem.« Ljudje so drli skupaj,	župan	je prišel, občinski pisar in neki orožnik, ki	A
Po tretji točki občinske seje ne more najti	župan	takoj dnevnega reda.Obrne se k tajniku in reče	A
»Prosim, pojdi!«	Župan	pokašlja in pozvoni z drobnim rumenim zvončkom	A
a on visi tukaj in ne pojde nikdar naprej.	Župan	je njegov nekdanji sošolec.In tikata se.	A
tikata se. Pred sejo sta govorila: »Prosim te,	župan,	danes pride na red moje imenovanje. Meni je	A
konca mize in sede na svoje mesto tik župana.	Župan	stoji in pravi: »Občinski svet vas je nastavil	A
daleč in da ne more nocoj do njih. »No,« pravi	župan	in oblači svršnik, »zdaj si zadovoljen.« »N	A
tvoje besede, so tiščale za mano, tiščale ... «	Župan	stoji široko pred njim, nalahko se guga in drži	A
notranje vprašanje!« »Pojdiva, pojdiva!« kliče	župan.	»Ho, ali nisi ti naredil neke pesmi?	A
po prsih!« »Tista pesem,« se smeje jekleno	župan,	»takole, čakaj: Spomladi bilo je, oči so ti	A
me, ne razumem življenja, premisliti moram!«	Župan	ga pridržuje, potem izpusti in se zasmeje za	A
najstarejši med njimi, ki je ves svet poznal kot	župan	svojo vas, je šel naprej kakor koštrun, a drugi	A
1912 ] . / . / stran 99 . / Splavljenci Novi	župan	Janez Musta je prihajal v občinski urad vsak	A
in tajnikovo pero je enolično poškripavalo.	Župan	je vstopil, ne da bi potrkal.Vrata je odprl	A
za mizo tajnik in rekel: »Dobro jutro, gospod	župan.	« Ko se je to zgodilo, je stopil k prostrani	A
s kazalcem ob čelu in pričel pisati dalje.	Župan	se je obrnil, stopil k peči in se zagledal v	A
predse mežikal. »Ti, element!« je rekel glasno	župan.	»Kaj so te oblaki iztresli, ali si padel iz megle	A
visokim glasom: »Ne vem!« In ko ga je izpraševal	župan	dalje, je odgovarjal na vse: »Ne vem!« Ko se	A
dalje, je odgovarjal na vse: »Ne vem!« Ko se je	župan	nad njim že malo razburil, je nekdo potrkal	A
Hek, res je!« »A, a!« se je začudil	župan,	prekrižal zadaj roke in pogledal najprej v tajnikov	A
»Kako pa, da sta!«	Župan	in tajnik pa sta se razjezila in zakričala oba	A
bosta ležala!« »Dobro je, dobro je!« je rekel	župan	in se pričel z obema rokama praskati po glavi	A
Pridem, pogledam in ukrenem!« Mlinar je odšel,	župan	je začel hoditi po sobi, se še vedno praskal	A
Ali predvsem je zdaj nekaj storiti!« je rekel	župan	napol vprašaje.»Je nekaj storiti!«	A
moramo na občinske stroške!« »A!« je zamahnil	župan.	»Kaj še!	A
pa bi potem pisal na glavarstvo?« je vprašal	župan.	»Če pride odgovor čez tri leta, je vendar vseeno	A
mačka ali psa in tudi za vsak individuum, gospod	župan.	Dandanes ni tako!	A
že pišemo, pa pišimo takoj!« je zopet mislil	župan.	»Morda pa le kdo pregleda naš papir!«	A
zadevi!« »Pa odloži tisto pisanje!« je svetoval	župan.	»Pa odloži.	A
Če delaš, delaj točno!«	Župan	je premeril dvakrat sobo in rekel: »Dobro je	A
pisal!« Tajnik je napravil, kakor je velel	župan,	sedel nazaj na svoje mesto, pričel pisati, ogledoval	A
strani, sedel zopet nazaj in škrtal po papirju.	Župan	je hodil po sobi, se praskal z rokami po glavi	A
ž ‒ ‒ ž ‒. Ko je poteklo tako nekaj časa, je	župan	sedel, prijel pero s svojo ogromno in junaško	A
tam na vlažni motni šipi. »A ‒« je zategnil	župan,	»vidiš ga hudirja. Črki ‚G’ sem hotel napraviti	A
polo papirja in zataknil v peresnik novo pero.	Župan	je to pot pripisal do konca, vzel pismo v roke	A
Po moje je dobro!«	Župan	je čital. »Slavnemu glavarstvu v ‒.	A
mlinarja Martina Kosovela. Mlinar pride in reče: ‚	Župan,	reka jih je prinesla, spravi jih stran!’Jaz	A
župansko pisanje, če ne takrat, ko ga napiše	župan?	« »Stvar je drugačna!« je zmajeval tajnik.	A
lepo zaokroženo!« »Ha!« se je malo razkačil	župan.	»Pa bi bil ti spisal, saj si ti zato tukaj, ali	A
tintniku, zakrožil po zraku in pričel pisati.	Župan	je stal sredi sobe in ga gledal, možic pri peči	A
‒« Tajnik je čital kakor pesem,	župan	je kimal, možic mežikal. Ko je bilo čitanje	A
možic mežikal. Ko je bilo čitanje pri kraju, je	župan	predihal še par hipov v omamnih odmevih tajnikovega	A
obstal, pokazal z roko in rekel: »Tukajle sta!«	Župan	in tajnik sta važno pogledala in obstala.Par	A
nesreče je on kriv!« »Vrag ga vedi!« je rekel	župan.	»Morda bo pa ona tista!	A
pomenku so se ločili: mlinar je odšel v mlin,	župan	in tajnik pa sta zavila nazaj proti vasi.In	A
takle razgovor. »Ni miru, ni miru!« je tarnal	župan.	»Vedno se ti pletejo okrog nog taki ljudje, ki	A
To je!« »A ‒ ‒ a!« je pomajal glavo	župan,	pogledal z novo mislijo, ki se mu je zasvetila	A
to bo zopet narobe!« »Veš kaj?« je vprašal	župan,	se košato smehljal in nesel svoj debeli palec	A
glavo in jo dvignil zopet nazaj na njeno mesto.	Župan	se je na ves glas zasmejal in ga potrepal po	A
in jo zopet dvignil. . / . / stran 108 . /	Župan	je ponovil: »Ne bomo nič pisarili, haha!Napravimo	A
časom. Ko je bilo že vse temno, je poiskal	župan	možica, ga prijel za razcefrani rokav in ga	A
kako ne?« »Veš, kje je mlin?« je vprašal dalje	župan.	»A kako ne?« je vprašal možic.	A
od mlina ležita dva splavljenca!« je pravil	župan	in migal in kazal z rokami.»Tista dva poišči	A
Razumel sem, pa da!« »Porini daleč!« je zapretil	župan.	»Ko bo vse tiho, pa napravi!«	A
37. Mrčesomor V hipu, ko je butarovaški	župan	v polsnu zaslišal komarjevo brenčanje in začutil	A
strankarski mreži vodjo na dom v Gruspolje. »	Župan	Čohajs iz Butare vasi,« se je predstavil.»Naj	A
mrčes, pičilo me je,« je razburjeno poročal	župan.	»In ker se te dni tod okrog klati nek časopotnik	A
pomladnikov. »Poslušam!« je strumno zagotovil	župan.	»Zapri okna.«	A
Lahko noč!« Ozarjen z vodjevo pohvalo je	župan	začel stresati ženo Cimo, ki je ves čas mirno	A
mehaničnih psov,« je opozoril ženo Temo novi	župan	Murjane Ritmidij Pelur. »Pravi pasji nagon	A
pa v traposferičnih razsežjih. Boramirski	župan	Zolaj Žmirkan je na krstno uprizoritev povabil	A
izvrstnega cvička, temveč zaradi - županovih hčera.	Župan	Anton Oblak ni bil ne gospod ne kmeti, temveč	A
tla. V tem je stopil tudi nje sopotnik, oče	župan,	precej obilen petdesetnik, z vozá in vrgel vajeti	A
pogovorim z Urhom zaradi desák!« Pri tem se je	župan	obrnil, da gre v hišo. »Jaz se izprehodim	A
prišla.« Voz je čakal res že pred mlinom in oče	župan	je gledal nestrpno proti drevoredu, se li ne	A
so kakor jastrebi padli na dvorišče Jaromil,	župan	in dva žandarja z nasajenima bajonetoma.	A
vašo krompirsko lakoto!...« je zmagoslavno trdil	župan.	»Sedaj ga boste v našem spremstvu znosili	A
»Kaj, ti osat!«	Župan	je pihnil v fanta. Jaromil je zajavkal	A
Najbolje bi bilo, da bi tepel Dihur sam!« je menil	župan.	»Sam bom tepel, lahko se zanesete,«	A
telo šele razgibala,« je strokovnjaško menil	župan.	Neča so zvalili na tratino, kjer je	A
Sušnik je pridirjal kakor jelen, z njim pa	župan,	žandarji in še več drugih.Zvečer o mraku in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani