nova beseda iz Slovenije
Seveda. Jutri z dnem bo | že | na njivi. SIRK Preklemana barantača, skrivata | A |
Ali te bodo v denar zasuli? Boš | že | še skušal.Bog te bo kaznoval. | A |
staro dušo kakor olje za leščerbo. Kdaj bi | že | bila moja luč ugasnila, ko bi ji ne prilivala | A |
SIRK Mica, poglej po mojih konjih. MICA | že | pri vodnjaku, se ozre: Bom. MARTIN Ni prav | A |
MARTIN No, kaj je? SIRK Sta | že | doma.Po klancu dol ‒ po klancu gor ‒ krog vogala | A |
MARTIN Précej pojdem. SIRK | Že | vem.Dobro opravi! | A |
stopi na prag: Oče, večerja je na mizi. URH | Že | grem. MARTIN Še mene povabi, Lenčka. LENČKA | A |
prisluhne: Še škaf vode bo treba. URH Bom | že | šel sam ponjo. LENČKA vzame škaf: Sami je | A |
MARTIN Ali nama bi tega ne bilo treba, za sedaj | že | še ne. LENČKA molči. | A |
vse to in če si žena, kakor se spodobi, moraš | že | iz usmiljena biti drugačna, ko iz ljubezni menda | A |
Saj te res skoro nikoli ni, in če prideš, se | že | med durmi obrneš. TONA se ogleduje po sobi | A |
»Le potrpi, le potrpi,« godrnja oče, »bomo | že | še eno dobili.« Ni je pa od nikoder ne. | A |
Sedi, Tona. | Že | tolikokrat sem si želela, da bi se do dobra | A |
zakonov. . / . / stran 42 . / Sicer pa, če je | že | vso okolico zastrupil z žganjem, naj bo zastrupljena | A |
LENČKA Tona, ne bom mogla. | Že | omagujem. TONA Potrpi! | A |
malo minut. Le zakaj nikoli ne rečete, če je | že | polnoči, pa vam še garam: Tona, brž spat!Vedno | A |
vendarle zame zelo sitno. URH Saj sem ti | že | rekel, da si moj zet, mož mojega edinega otroka | A |
MARTIN Ne gre za denar. Tako podprt sem | že, | da bi zavoljo denarja sam upal udariti.Je nekaj | A |
Skoči naglo in odpre vrata v kamro. Je | že | ni.Skozi kuhinjo je odšla ven. | A |
MARTIN proseče: Oče, rešite njo. URH | Že | dobro.Bodi mož in prepusti meni. | A |
ruto na glavi ima nekoliko postrani: Ali sta | že | pretuhtala vajine kupčije? URH Kakšne kupčije | A |
resnične in zlagane. No in tako so zadnji čas | že | nekajkrat načeli ljudje ‒ seveda za mojim hrbtom | A |
Zato mora on proč. Imam ga | že | v pesti.Vstane in hodi po sobi. | A |
goba. URH Bo imel kmalu prazen korec, bo | že | nehal, postopač. SIRK Ne ‒ ampak še zdaj ne | A |
moral razodevati. Pomežikne. URH Tak sedi | že. | Jaz ne utegnem. | A |
modro bi bilo, kot delati dolgove. SIRK Je | že | res.Ali če prodam, zve Katra. | A |
plesal, kot ti bo Lenčka brenkala. MARTIN Jaz | že | ne. URH Dam šest sto za pet ‒ udari! | A |
FERJAN Brr-brr ‒ ne potrebujem nič jérobov. Smo | že | zgovorjeni. URH Ferjan, bodi pameten. | A |
MARTIN se ozre čez ramo za Lenčko, ki je | že | odšla iz sobe in sikne: Prekleta! Zastor | A |
Črni kruh se mu tako upira. MARTIN | Že | dobro, kar na klop deni.Se je obul in vstane | A |
je res: žena dela moža. TONA Lenčko si ti | že | vso pokvaril. MARTIN Jaz? | A |
Tudi piti bo začel, boš videla. LENČKA Saj | že | pije.Malokdaj se vrne trezen s teh kupčij. | A |
bo še na zunaj mene vse razdejano. Zdaj mi je | že | vseeno. TONA Če ti je že zavoljo tebe vseeno | A |
Zdaj mi je že vseeno. TONA Če ti je | že | zavoljo tebe vseeno, vsaj na zarod misli. LENČKA | A |
na pragu: Če me ne vržejo ven. Enkrat so me | že. | LENČKA Jaz te nisem. | A |
predalnik po steklenko. TONA Za potrebo ga | že | imaš, Sirk. SIRK Tona, ti si pa tak volk kot | A |
FERJAN Za lovca pojdem. Sem se | že | domenil.Čisto lepo plačo so mi obljubili. | A |
Ponoči sama pogledam v hlev. GLAS DEKLE | Že | dobro.Lahko noč. | A |
URH Kam je šel? Glas je | že | bliže. LENČKA V mesto. | A |
lepo vas prosim. URH gre gor in dol: Bomo | že | videli. LENČKA Lepo prosim. | A |
URH Če to stori, je goljuf. Jaz mu | že | pokažem. LENČKA Oče, ne jezite se. | A |
LENČKA Oče, ne ženite si tako k srcu. Bomo | že | kako prestali. URH Ne vem ‒ ne vem. | A |
Pa je stekla. Cagliotto je imel | že | napreženo.Kaj sem hotel? | A |
Zakaj si siten? MARTIN Ferjanu bi bila | že | desetkrat natočila. LENČKA Tak nehaj no. | A |
MARTIN Ha-ha-ha ‒ le daj ‒ le naprej. O, Tona je | že | izvrstno dekle ‒ ha-ha-ha ‒ ta je pa bila res | A |
rekla pred oltarjem, da si moja, takrat si bila | že | prešuštnica ‒ in skozi in skozi do danes. LENČKA | A |
in gre strt proti vratom. LENČKA medtem | že | pripravlja posteljo in si odpne jopico. Hipoma | A |
Pomagajte! Zadnja beseda ji | že | zamre na ustnicah. Deseti prizor URH plane | A |
vrstnik iz otroštva VSI RAZEN TEREZE SO | ŽE | UMRLI Drobni nočni šumi iz bližnjega parka | A |
NOČNA GLASBA, počasna, intenzivna TEREZA: | Že | v mraku začutim, da se glasovi in šumi odmikajo | A |
pisal kartice, tam z drugega konca sveta, me je | že | pokopal ...Teta Mica je prav povedala, ona je | A |
vred je kar drvelo naprej ... Ravno takrat sem | že | zaslutila, in tega me je bilo groza, da bom | A |
tihim zadoščenjem še doda:) Sicer pa je za vse | že | zdavnaj poskrbljeno, od začetka do konca, škoda | A |
Mi nisi prinesla nič kruha? | Že | tako dolgo nisem jedla kruha!... TAM ga ni. | A |
Koruznega. KRISTINA (se | že | oddaljuje): Ah, če pa je zdaj tukaj tako, da | A |
trd, ta led na kolovozu, kaj? Jaz na smučeh | že | ne grem več sèm! TEREZA: Voz, poln drv, pa | A |
nobenega ovinka več ... Pohitiva, Tereza, Mami bo | že | čakala, ji ni treba nič praviti, da ne bo drugič | A |
Hitro mokre hlače dol pa suho krilo gor, čaj je | že | na mizi!... Gabrijela! | A |
da je sploh še ni konec, čeprav imamo tukaj | že | pol leta osvoboditelje! GABRIJELA: Mami, | A |
GABRIJELA: Mami, pa kaj ti je?! David se je gotovo | že | spentljal s kakšno Francozinjo, Terezi pa zjutraj | A |
Gabrijela ... No, tako, deklici moji ... Mija me je | že | klicala, grem gor, ve pospravita za seboj, potem | A |
TEREZA (s svojim nočnim glasom): Koliko let je | že | minilo od takrat ... (Glas se ji prelomi. | A |
Toda potem ... Imela je | že | tri otroke, ko se je družina nekega lepega dne | A |
nevljudnost. Gabrijela mi je v svojih pismih | že | velikokrat pravila o Vas ...Kaj naj Vam povem | A |
let, je enolično, četudi sem se ga pravzaprav | že | navadil; in vendar vedno bolj hrepenim po tem | A |
mi gledala v oči in govorila s svojim tihim, | že | raskavim, a tako nežnim glasom ...Vedno isto | A |
prihodnosti piše, da v meni nastaja sprememba. Da se | že | dolgo vrtim, ujeta v lopute vrat, ki se sukajo | A |
samo za hip potolažil z občutkom zadoščenja, in | že | je v njem zazijala praznina.Spoznal je, da se | A |
Draga Tereza, kakor Ti dobro veš, sem se skoraj | že | odvadil pripovedovati, če ne celo govoriti, | A |
rešiš; nenehno spopadanje z usodo, ki ti je bila | že | zdavnaj namenjena, človeka samo izčrpava.Ko | A |
rpežljivost, a poslušaj me še malo ... Najbrž sem Ti | že | povedal, da sem pred leti, po svojih čestih | A |
stavki, in izrečem jih v arabščini. Gotovo si | že | misliš, kaj pomenijo ...Vseeno poslušaj, kako | A |
spravil v popoln red, oporoka in vse takšno je pa | že | dolgo na varnem kraju.Vedeti moraš, Tereza, | A |
transa: stal sem iz oči v oči z bratom, ki sem mu | že | pustil kratko poslovilno pisemce ...Bilo je | A |
/ . / stran 80 . / Obnovil bom vse, kar je | že | dolgo čakalo, in tudi tisto, kar bi brez škode | A |
toliko, kolikor ga je mene veselilo napisati, | že | zdaj vem, da se bom doma s cevjo v roki postavil | A |
OD DRUGOD): Saj sem tu, tukaj sem, kjer so | že | vsi drugi, in tudi prišel sem tisto sekundo | A |
onemogel. In tedaj me je preplavil tisti vesoljni, | že | kar domači občutek, da se je moja nit življenja | A |
občutek, da se je moja nit življenja pravzaprav | že | zdavnaj pretrgala, in oba konca ležita kdove | A |
zasmeji tiho, zadovoljno; on ve. TEREZA: Veš, | že | prej sem imela priložnost videti, kako so iz | A |
Videl sem te, Tereza. Vedel sem, da si ti, | že | takrat.Ko sem dvignil čelo, sem se srečal s | A |
pogledom ... Se ti ne zdi, Tereza, da sem ga moral | že | poznati, po toliko letih?... Pol veka je minilo | A |
Nisem več mogel ... Takrat me | že | ni bilo več TAM, pri tebi. TEREZA: Pomislila | A |
bilo več TAM, pri tebi. TEREZA: Pomislila sem | že | ...Zakaj nisem ostala Fazanka? | A |
MARTIN: Vse zaman ... Bilo je | že | prepozno, Tereza ...Ampak še nekaj važnega sem | A |
Za vse večne čase. TEREZA (s svojim nočnim, | že | trgajočim se glasom): Velika soba, svetla, | A |
staromodno, in si od blizu gledala v utrujene, | že | malce zastrte oči.O, Oliver ... | A |
OLIVER: Neznosno me je stiskalo v prsih, to me je | že | dolgo mučilo ... Lahko bi se bil vsak hip zgrudil | A |
Poglej, kdo je prišel! Jaz sem ga videl | že | prej ... Ozri se, Tereza. TEREZA: Vladimir | A |
Prišel je čas, da si zgradim hišo, a za kraj | že | dolgo vem, ker sem ga zapustila ob nagli reki | A |
zeleni hrib nad portalom hiše, ki v mojih sanjah | že | dolgo stoji, je tako blizu, da bi ga lahko prijela | A |
tisočletne temelje. In začeti moram takoj, ker je | že | pozno; to bo moje dokončno zavetje. Glasbena | A |
novih oblik in zaporedij. Za hip sem venec, in | že | se obrnem, roke sežejo vse do gladine, to je | A |
morja): Komaj je verjeti, da so to isto gladino | že | rezale ladje z vojsko.Globina je bila tedaj | A |
zmernem tempu, in da ne bi tratil energije. Hodim | že | poldrugo uro.Sam nehote čutim, kako težko diham | A |
tudi na ves glas, med seboj. Po nekaj urah pa | že | tuhtaš, kako bi se znebil odvečne prtljage. | A |
dokazati, da je to zmogel, naš človek je in je | že | bil na gori ...Prvič, ja, zadnjič pa ne ... | A |
ne, malo na to, malo na ono stran, in se boš | že | preguncal do Vrat, porka malora!Če so se vsi | A |
do smrti črno na belem, da so tudi v nebesih | že | bili.Na poti v dolino vsi medlijo le | A |
sporazumne zasedbe, ki pa je trajala en sam dan, in | že | je ob teh istih cestah izbruhnil živ upor, današnji | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |