nova beseda iz Slovenije
odgovoril gospod. ”Ampak vaša radost je moja | žalost, | in kar vam je razjasnilo obraz, ga je meni zatemnilo | A |
hodil tod, spomnil se je besed gospodovih in | žalost | ga je objela.Onkraj šentpetrskega mostu, kraj | A |
ne izvijem nikoli več in velika je bila moja | žalost. | Zakaj hudo je pogledati v oči poslednji uri. | A |
bled in je razodeval globoko, neutolažljivo | žalost. | Ozrl se je name z resnimi očmi in je izpregovoril | A |
zdelo jako čudno. Opazil sem takoj in na svojo | žalost, | da je prod mrtev, brez diha, brez glasu, vse | A |
Kje je zdaj skrb? Kje | žalost, | srd, kje sram in kes?Odkod ponižanje, čemu razočaran | A |
Vesoljen pojem, beseda vseh besed; vse je v nji: | žalost, | sram, ponižanje, razočaranje, in glad in blaznost | A |
ustnice so trepetale še zmerom. Šla je in globoka | žalost | je bila v njenem srcu.Ozrla se ni nikamor; ulica | A |
Napoleona. Mnogo je ljudi, ki jim je življenje sama | žalost | in bolest brez konca; ne cveto, ne rode sadu | A |
lahko videla, da se ne spodobi. Sramota in | žalost | ji je zdaj plačilo in Bog vedi, če ni pošteno | A |
lepa hčerka, krepek ljubimec, ljubezen, prepir, | žalost, | obup, junaštvo, sreča, ”in tam se igra dvoje | A |
-- Lepa si, Matilda!“ | Žalost | je bila na njenem obrazu; gledala je nanj s | A |
razvil v pobožno lilijo? Toda bolečina je in | žalost, | če zahrepeni lilija po rdeči pohotnosti; zardela | A |
za silo popetrinil, zdaj šele vidim, kakšna | žalost | mi je bila namenjena.Gospod Valentin je bil | A |
kraljevanjem. Hodil je po dvoranah s povešeno glavo, | žalost | v očeh in nezadovoljnost na ustnicah...In kakšne | A |
Na dvoru kralja Malhusa je vladala velika | žalost. | Kralj sam se je prikazal komaj svojim vernim | A |
bogastva. Kdor se malo ogleda, opazi na svojo | žalost, | da pridejo do tega smotra najprej sleparji in | A |
srcu. Osvajati ga je pričela obenem globoka | žalost, | kajti hipoma je začutil zopet z vso močjó, da | A |
Kam misli? Kam gre tvoja | žalost, | tvoj strah, tvoje upanje, kam tvoja volja? | A |
in Hanci sami se je zgenilo v prsih; bila je | žalost, | sočutju podobna, ali dvoma ni bilo v njenem | A |
sočutju podobna, ali dvoma ni bilo v njenem srcu. | Žalost, | kakor ob tistem večeru, ko jo je srečal v globeli | A |
senci je bila njegova roka silna in težka ... | Žalost | kakor ob tistem večeru je bila v njenem srcu | A |
Hanci se je dvignilo v prsih kakor srd in | žalost; | ali ni se genila, ozrla se je na očeta z velikim | A |
ubožno; pregrešna in ošabna se ji je zdela celo | žalost, | ki je je bilo srce polno ... Nekdo je zaklical | A |
razumljive besede, pa je občutil v srcu kakor | žalost; | začutil je nenadoma plaho in skrito ljubezen | A |
za Mateja, so se mu oči izbistrile, resnična | žalost | se je prikazala v njih. ”Ali ti je Hanca | A |
Poglejte me vsaj!“ | Žalost | se je prikazala v njenih očeh. ”O, Mate, | A |
bile njene oči: tako globoko je bila skrita | žalost. | ”Zaupaj name; pisal ti bom in povrnem se | A |
... | Žalost | jo je obšla in obšel jo je sram.Spomnila se | A |
srebrno verižico na telovniku. ”Videl je mojo | žalost, | pa je vesel!“ Stopila je v stran in je postala | A |
-- sam si je kriv!“ Otopela je bila v srcu | žalost, | komaj v sanjah je še zaskelela rana ... Razlegel | A |
klanec; komaj korak in pozabljena je bila vsa | žalost. | Lahke so ji bile noge, kakor da bi hodila po | A |
gorke in sočutne, ki je ne more zatemniti nobena | žalost | ...“ Objel jo je okoli pasu, okrenila sta se | A |
raka še enkrat ozre nate! In zdaj -- tiho, | žalost! | “ Tesno sta se oklenila drugi drugega in njune | A |
daljne dni, ko mi je bila nedosegljiva! Obilna | žalost | bo z obilnim veseljem poplačana; to je šolski | A |
je le sanjalo, ali pa so si bili vso bridko | žalost | kar nalepem izmislili.Jaz se ne baham z mučeništvom | A |
sneg in mraz; ulica je spet zadremala v svojo | žalost | kakor lačen otrok, ki je bil v poluspanju naglas | A |
povedali!“ . / . / stran 187 . / Občutil je | žalost | in sram. ”Že mnogo sem grenkega skusil, že | A |
159 . / ruti in copatah ter tiho, nikomur na | žalost, | nikomur na ljubo, izgine v brezdanjost. Natakari | A |
obraz, dolgo je gledal na obadva in obšla ga je | žalost. | ”Kje sem vaju srečal in kedaj, sivolasa neboglje | A |
bilo ne jablan, ne orehov, da bi prikrivali to | žalost; | na oknih ni bilo ne rožmarina, ne nageljnov | A |
v srce bridkost. ”Hudo je človeku, če vidi | žalost | tako veliko, da še na svojo ne pomisli več! | A |
Kurent jo je pozdravil s svetlimi očmi in | žalost | je zadremala v njegovem srcu. ”Ne múdi se | A |
dni. Pa se napoti romar v Ljubljano - kje | žalost, | kje plahost? Vesela je preteklost, še veselejša | A |
ni mislil ne na Mater božjo in ne na svojo | žalost, | temveč na krčmo.Pod Marijo pa je slonel angel | A |
Noga bo težka, glava bo klonila, v srcu pa | žalost | in strah!Ni vam bil rodoviten Marijin blagoslov | A |
začuti človek težo na ramenih, pa ne vé odkod, | žalost | v srcu, pa ne vé zakaj. Sedel sem na Rožniku | A |
vroče ustnice v polspanju, tedaj se je zgenila | žalost | v njegovem srcu, vzdignilo se je hrepenenje | A |
Bog vedi po kakšnem naključju izgubljenih v to | žalost; | in daleč tja, vse do konca, pusto otožno polje | A |
kakor po neprijetnem, napornem delu. Ni bila | žalost, | še komaj utrujenost, temveč zoprna nezadovoljnost | A |
premislila sem nocoj, ko sem sedela v temi in je šla | žalost | mimo srca: treba je govoriti resnico, brez strahu | A |
me omamijo te lepe besede in kar ostane, je | žalost | ... Kako lepo si govoril, da hrepeniš po meni | A |
prvega vzdiha in plane. ”Daj meni, Lojze, svojo | žalost, | tvoja žena sem. Povej!“ | A |
ker v samoti tako malokrat mislim na tvojo | žalost. | Kadar me obiščeš v mestu, vidim tvoje prošnje | A |
temenu, . / . / stran 179 . / utrujenost in | žalost | v očeh, nemirno spanje ... to so menice, so obresti | A |
od znanca do znanca ter pripovedoval svojo | žalost. | Ta mu je svetoval tako, drugi drugače. | A |
polja in travnike, skozi vasi in mesta. Pred njo | žalost, | za njo sreča.Kamor pogleda, tja zasije sonce | A |
vprašujoče; in ves obraz je razodeval veliko, samotno | žalost. | ”Kdo so oni, kdo sem jaz?“ | A |
njem bi bila predrzna misel, da sem Vam storil | žalost | in da sem Vam bil več, nego pesek na stezi. | A |
Jokcu je bilo, kakor da je bil doživel veliko | žalost | in krivico.Verjel je sanjam, če so bile prijetne | A |
Greh je!“ ”Ni greh, Jokec; | žalost | je v mojem srcu in Bog sam jo je poslal ...Koliko | A |
Ne bodi žalosten, Jokec! Tema je in v temi je | žalost | še večja; pride v srce in pobegne, ko zasveti | A |
samo na njegov obraz, temveč tudi v njegovo | žalost: | njegova povest, prej tako temna, je bila veliko | A |
veder njegov obraz, lahka misel je pozabila na | žalost, | kakor na neprijetne, neresnične sanje, na dnu | A |
je videla obraz. Lep je bil in bled in velika | žalost | je bila na njem; in lepe črne oči so gledale | A |
vas, četudi vas ne bodo videle moje oči.“ ” | Žalost | je v tvojih besedah, Tinka!“ ”Nič žalosti | A |
lepo nocoj.“ Gospod Edvard je razumel vdano | žalost | njenih misli in uprlo se mu je srce, ki je bilo | A |
- Tinka, ti boš vodila mene!“ Ko je videla | žalost | v njegovih očeh, je približala svoj obraz njegovemu | A |
veliko, globoko bridkost, tako resnično in rezko | žalost, | kakor da mu je umrla Tinka.Pogledal je naskrivoma | A |
Neskončna, iz bolečine in gnusne vsakdanjosti rojena | žalost | mu je spačila obraz. ”Videla si resnico! | A |
moja ljubica. Vse moje misli pozna, vso mojo | žalost | in vse hrepenenje mojega srca.Trpel je z mano | A |
ki ne žanje ne denarja, ne časti, temveč samo | žalost | in trpljenje.“ Gledala mu je v obraz, čudila | A |
Trenotek samo!“ Samota je bila zunaj in | žalost. | ”Samo še trenotek!“ | A |
/ . / stran 33 . / Odkod ljubezen in odkod | žalost? | “ ”To so tiste besede; tako ste govorili prej | A |
napolnila nerazumljiva, brezvzročna, globoka | žalost | njegovega srca. ”Zakaj to danes?“ | A |
je na ustnicah njen poljub in je vztrepetal. | Žalost | je ostala v njegovem srcu in ni mogla stran | A |
tovariša in prijatelja. Zdaj vidim na svojo veliko | žalost, | da mi niste ne tovariš, ne prijatelj.Prijazno | A |
odgovoril takoj. ”E,“ je zmajal z glavo Ferjan, ” | žalost | je žalost!“ ”Rad jo imam!“ je govoril Kačur | A |
”E,“ je zmajal z glavo Ferjan, ”žalost je | žalost! | “ ”Rad jo imam!“ je govoril Kačur in je gledal | A |
”Ženo imam in otroke ... in vino!“ ”O | žalost! | “ je vzdihnil Jerin. Kačurja je kljuvalo v | A |
”Ne!“ ” | Žalost | velika, če tebi nisem pogodi!“ se je okrenila | A |
zasmeh, ali če so nesmisel. Tista grenkoba, topa | žalost, | je ležala kakor kamen na mojem srcu.Časih sem | A |
v glavi mi je bilo pusto in tesno. Neizmerna | žalost | mi je legla na srce, oči pa so ostale suhe in | A |
bridkosti polnim glasom in je zakril oči. Njegova | žalost | je pretresla moje srce; stal sem, stopil sem | A |
in veletok! Bodi žalosten, Bog ti blagoslovi | žalost, | žlahtno čustvo je!Toda nosi breme z dostojanstvom | A |
Kako pa ti? Tvoje srce je v | žalost | potopljeno in namesto da bi vzdignil visoko | A |
zvezdnato nebó. Zopet mu stiska srcé brezmejna | žalost, | goreče hrepenenje.Solzé mu tekó po licih, in | A |
počasi in dolgo, me je nenadoma minila mehkobna | žalost | in vsega se me je polastil divji srd.Tresel | A |
brezkončnimi sencami? Na dušo mi je takrat legla | žalost, | široka in tiha, kakor to ravno polje.Bila je | A |
tako iskreno kakor tvoje; moje oči vidijo vso | žalost | sedanjosti in ves obup prihodnosti prav tako | A |
Človeka obide prav tisti strah in prav tista | žalost, | kakor obide nedoraslega mladeniča, ko je bil | A |
skoraj dremalo. Srce mi ni bilo veselo, toda | žalost, | ki sem jo občutil tedaj, je bila tako mehka | A |
... Tako je bila legla | žalost | v moje srce.Po gladki cesti so hiteli vozovi | A |
Tisto noč pa sem se upijanil, zato ker je bila | žalost | in ljubezen v mojem srcu.Kakor v omotici sem | A |
Edino, kar sem čutil razločno, je bila grenka | žalost | v srcu ... Včeraj še mladost, vesela, lepega | A |
praviti o svojih novelah. Izvlekel je na splošno | žalost | in vznemirjenje iz znotranjega žepa svoje mize | A |
pridejal sem še vso noč in vendar sem izgubil na | žalost | še marsikatero kapljo iz kozarca.Kolikor bolj | A |
skril obraz v roke; obšla me je bila velika | žalost | ... O Nina, kar sem takrat slutil globoko in | A |
povezano butaro, sem nosil nekoč pozneje svojo | žalost, | ki je bila še veliko težja.Pobegnil sem bil | A |
je izpreminjala zmerom bolj v globoko, živo | žalost. | Preko prostrane, močvirnate ravní je držala cesta | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |