nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Marta, poved v sobesedilu:
Uro hoda je bilo do Leševja; preko močvirja, skozi samoto se je vil blatni kolovoz. Gruče samotnih brez, gruče nizkih hrastov, samujočih na ogromni zeleni krtini, Bog vedi po kakšnem naključju izgubljenih v to žalost; in daleč tja, vse do konca, pusto otožno polje; tako otožno, v svoji topi bridkosti, tako pustotiho, kakor mati, ki nima kruha, da bi ga dala otrokom ... Nebo je bilo svetlo, na močvirje pa so legate sence, že tihe in tenke, komaj razločne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani