žalost (201-300)

Štefuc v dno duše žalosten in ker se je pri njem	žalost	tako rada izprevrgla v besnost, je premišljal	A
ti greš tudi z nami!« ukažejo Žuželjčevki. »	Žalost	je treba prevpiti!« »In če ne bo šlo	A
8 . \/ . / »Nemara pa ti sploh ne veš, da	žalost	žge?Žge, dragi moj!	A
dne, ko je Venc postal Venc Poviškaj, se je	žalost	v močnem curku točila v njegovo srce.Tista žalost	A
v močnem curku točila v njegovo srce. Tista	žalost	je bila pravzaprav tudi njegova edina sladkost	A
bolečina počasi prešla. Srcé mu je napolnila	žalost	in v njej je plavala Zinkina podoba.Odtis hlačnega	A
kakor aprilsko vreme: sonce in dež, veselje in	žalost,	upanje in obup.Neštetokrat se je nasmehnil in	A
Štefetu in Štefe je s tako silo iztulil svojo	žalost	v njeno uho, ki je bilo poraslo z belim puhom	A
dekle. »Po obličju ji je bila razlita globoka	žalost,	« pripoveduje Heliodorus, »vendar sta iz njene	A
gori. Toda župnik je pojasnil, da to pomeni	žalost.	Da je to odsev znamenite tristitie, ki jo tako	A
ljudje. Za zaljubljenega je to mrzla duša,	žalost	za osebo, ki je ni več ali je daleč, za vernega	A
ostalo ob robu jame in zateglo napevalo svojo	žalost.	Tudi z gozda nad cesto je bilo slišati jok in	A
gori. Toda Janez jim je pojasnil, da to pomeni	žalost.	Da je to odsev znamenite tristitiae, ki jo	A
aljubljeni ljudje. Za zaljubljenega je to mrzla duša,	žalost	za osebo, ki je ni več ali je daleč, za vernega	A
zdaj bi morala zardeti, spodobilo bi se, na	žalost	ni zardela, sklonila je pogled k svojim okornim	A
na svobodi, Katarina ob kruhu in vodi, kakšna	žalost,	a kako naj bi ostal, kako, mar naj bi s tistimi	A
veliko utripajoče srce, raztrgano med radost in	žalost,	in vso noč se smeje in stoka, nič ne ve, nič	A
ki jih je skušal razmakniti, za kar je bil na	žalost	preveč utrujen, predvsem pa preveč omotičen	A
poguma pred bitkami, ki prihajajo, preganjali so	žalost	za domovi, ki so jih zapustili, za ženami, ki	A
odpuščeni jezuit. . / . / stran 356 . / Čakata ga	žalost	in samota, v samoti bo izpostavljen hudičevim	A
je moja tožba dovoljena, ponoči prihaja moja	žalost	tudi v tvoj pijanski smrčeči sen.V sen, v katerem	A
zakone tamkajšnjih dežel, da o naglavnih in na	žalost	celo vnebovpijočih grehih seveda sploh ne govorimo	A
tja gor do nebes, samo v njeni duši je mrtva	žalost,	v prsih in glavi je votla bolečina, pred njenimi	A
poletne noči, ki zdaj od vseh strani oblega njeno	žalost	na samotni poti.In zmeraj, ko pogleda v zvezde	A
bilo vse tako, kot so sanje predvidevale, je	žalost	ob vrnitvi v zapor iz tega dneva v hipu spet	A
mnenje spremeniti... Avtorjeva domišljija je na	žalost	čisto podivjala.Nisem se več znašel, vse je	A
se hudič in ljubi Bog. . / . / stran 48 . /	Žalost	je bila brutalno izrinjena iz tega življenja	A
odmevalo od peklenskih smejalnih krikov, se je	žalost	zavlekla v najbolj skrite kotičke.	A
zanikal srce s solzami, ki mi tečejo iz oči.«	Žalost,	solze, zmernost v nekih obdobjih človeške zgodovine	A
zdravnika in epileptika, starca in mladenke,	žalost	in smeh, jeza in smeh, posel in smeh.Gesta in	A
da gre zares. Obiskovalca je trla globoka	žalost.	Na take primere ni bil pripravljen.	A
ušesih ali v duhu strah,	žalost,	sum, nezadovoljstvo, samotnost, jeza,	A
zaprtje ali v duhu strah,	žalost,	samota, moraste sanje, odpor do ljudi, etc.	A
Dürer, Melanholija I. Na sliki sta hkratna	žalost	in veliko upanje.Tristitia et Spes.	A
tehtnica, astrologija, astronomija, matematika (	žalost	duše).Obraz, naslonjen na roko (tipično za melanholi	A
srbske pesmi, orientalska čutnost in slovanska	žalost,	ah, slovanskaduša.Veter je prinašal zvoke trobent	A
in hrepenijo. Trpljenje jim ni ne v posebno	žalost	ne v posebno radost, čeprav raje drugo kot prvo	A
doline z rajskim imenom, propad mnogih ljudi,	žalost	in smrt.Če ga niso, kot je bilo še dolgo precej	A
prišleku pač ne daje čutiti, da tukaj domujejo	žalost,	jok, solze in kar je podobnih stvari.Morda ze	A
Zdaj prihaja iz tistega kota veselje, zdaj	žalost,	nobene zbranosti ni, ki bi tole razpoloženje	A
zapre, nobena lepa megla ne pade čeznje, nobena	žalost,	nič, samo oči, samo teslutijo silno zmešnjavo	A
Samo legel sem in že sem se peljal v vagonu. Na	žalost	ne v kakšnem spalniku čez kakšno rusko ravnico	A
videl skrb in bolečino v njegovih očeh, videl	žalost	zaradi sinovih solz in čutil njegovo neizmerno	A
kar hoče.« Anica edina je razumela njegovo	žalost,	zakaj tudi njej se ni godilo bolje.Jurija ni	A
konec miru in veselja. Starše sem zakopal v	žalost;	Premca in sina njegovega sem spravil v zapor	A
pomen in svojo moč.« Matija je bil mrtev, in	žalost	se je naselila na Strmi peči.Šimenovi so prišli	A
mislil Šimen in je bil preverjen Štefan. A	žalost	ob očetovi smrti je tako polnila njeno srce	A
/ Človeškega srca ne potare lahko nobena	žalost.	Bridko žalovanje po umrlem možu in očetu se je	A
zdelo ‒ dokler je vse njeno srce navdajala le	žalost	za dobrim očetom in dokler je še živo čutila	A
ničesar o tej skrivnosti, sama je nosila svojo	žalost	in spomin prejšnjih dni.A nerad si človek prizna	A
hodil gori in doli zamišljen, zatopljen v svojo	žalost.	Na Strmo peč pa je prišel proti večeru Premec	A
je menila, da se ne spodobi gosti, dokler je	žalost	v hiši. »Žalost ni nikoli dobra,« modruje Miha	A
dokler je žalost v hiši. . / . / stran 213 . / »	Žalost	ni nikoli dobra,« modruje Miha.»Čim prej je	A
drag. Druga drugi sta se smilili in skupna	žalost	je utrjevala znova staro ljubezen. »Rozalka	A
on pa še vedno mlad. V vinu je topil svojo	žalost	in v krčmo je nosil vestno denar, kar si ga	A
Tone je gledal bled in prepadel v tla in miril	žalost,	ki mu je stiskala srce.Medtem je prišel oče	A
potrt? Ali k Bricu, da bi mu potožil svojo	žalost	in poslušal tolažbo, ko mu je presedala vsaka	A
kakor zamazano bela proga na mrtvaškem prtu.	Žalost,	jeza, kesanje, obup, najtežja čustva so stiskala	A
ni bilo, kateri bi mogel Miha razodeti svojo	žalost.	Saj bi se mu vsak človek smejal.	A
zaman. Starec se je bil tako zagrizel v svojo	žalost,	da ni mogel mirno ne spati ne jesti ne delati	A
družico vabiti v svate. Mana je bila za to	žalost	že kar otopela, ko je morala nositi toliko druge	A
bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in	žalost.	»Ali ste zadosti trdni za tako pot?« je vprašala	A
razžalila; ona ni mislila hudo; saj je njegova	žalost	tudi njena žalost; kar je za enega pretežko	A
mislila hudo; saj je njegova žalost tudi njena	žalost;	kar je za enega pretežko, bosta skupno laže	A
enega ali drugega. Kolika izguba in kolika	žalost	za vse domače! Še hujše pa morebiti, če bi	A
leta; Mana je molila zanj. Težko je ležala	žalost	na Klančarjevi hiši, in gospodar se je vidno	A
se ni mogel pomiriti; odkriti je moral svojo	žalost	in svoje skrbi zvestemu srcu, ki ga je umelo	A
to kakšna hinavščina. . / . / stran 270 . /	Žalost	seveda bi bila spet zavisti podobna, tako da	A
vdano . / . / stran 273 . / molitvijo Anka svojo	žalost	in svoje težave; vsak je dobil dovolj povoda	A
Strah pa je bil prazen; v enem tednu je bila	žalost	utopljena v pijači. Tako se je praznila Bricova	A
tudi to iz srca odpustila; prešla bo jeza, in	žalost	se bo v veselje spremenila.Da bi mu ona potem	A
Muren v skesanem srcu. Sprehajala ga je jeza in	žalost,	kazati je pa moral vesel obraz.Sam varčuje,	A
norec?« si je dejal Muren in spet izpil. Jeza in	žalost	sta mu bili navdihnili nespametno misel, da	A
načelniku, ki jih je tolažil, da lahko ume njih	žalost	in rad verjame sočutnim besedam, zakaj tako	A
jih je bil čul iz ust preprostih sovaščanov.	Žalost	se je umikala milemu spominu na skrbnega očeta	A
veselje, kakor mu zdaj njih sožalje lajša grenko	žalost.	»Oh, Ivan,« je predramila iz sanjarij Ivana	A
smejala se je, če ji je začel kak fant resno in	žalost	no razkladati svoje srčne bolečine.Ona naj bi	A
bi mu ne obtežila srca še bolj njena onemogla	žalost?	In kaj bi mu pomagal njen jok?	A
njegova last, njegov ponos. Skrčila mu je pač	žalost	srce; toda močnejši je bil škodoželjni srd,	A
je živela mati. Ko pa so bile tej skrbi in	žalost	in prepir s snaho izkopali jamo, se je omajala	A
in na Petacijevo posebej in ganljivo opisoval	žalost	in nesrečo tega moža, ko ga je kruta roka oplenila	A
ji je trgal besede; a kaj ji je pomagala vsa	žalost!	* * * Prešlo je nekaj dni.	A
ki mu ga je pisala njegova žena. Neskončno	žalost	je dihala tu vsaka beseda, s katero mu je poročala	A
zvonovi in oznanjevali smrt mlade grofove hčere.	Žalost	se je kazala na obrazih vseh meščanov.Mano pa	A
po trati. Kdo bi popisal Minino in Tončkovo	žalost?	Zdelo se jima je, ko da bi vse to bile le sanje	A
/ . / stran 92 . / Trinajsto poglavje	Žalost	in bridkost sta se po odhodu huzarjev udomačili	A
svojo očetnjavo, ker zdaj ni imel drugega, kot	žalost	in prepir.Sname torej s kljuke svojega pradeda	A
nobeden se ne ozre nanj, nihče ne ve za njegovo	žalost.	Zdaj je jel laziti po svoji ječi; vse je ogledal	A
dolgo, ko bo tudi moja zraven njene«. V globoko	žalost	potopljen je čakal belega dné. Kmalu, ko se	A
naznanijo sestram strašno prigodbo. Velika	žalost	obide družice, s pobitim srcem obžalujejo svoje	A
kup pisem in dopisnic, ki prinašajo veselje in	žalost,	smeh in jok.V temi se je zasvetilo dvoje točk	A
zavladala pri Kozarjevih tema. Prevelika je bila	žalost	in jih je popolnoma strla.Vlegli so se k počitku	A
zaslišala trkanje, ji je srce močno udarilo.	Žalost	je bila v trenutku pozabljena.Čutila je, da	A
vrnili s pogreba. Tik za petami jim je sledila	žalost	in ko so prestopili prage svojih domov, so začele	A
se naenkrat zavedel, da je zapisan smrti.	Žalost	se je zajedla v srca.Težko je bilo fantom, zaplakala	A
večjo tesnobo. Izpraznjeni mesti je zasedla	žalost,	ki je bila pri njih vsakdanji gost.Tako tužnega	A
povedati, ker bi s tem povzročil domačim še večjo	žalost.	Naposled se je odločil in pisal: »Predragi moji	A
ako Anica ne bi bila tako zatopljena v svojo	žalost,	bi lahko opazila Minkin nemir. ‒O, ne!	A
Odkrij mi srce! Jaz bom pomagala prenašati	žalost.	Glej, saj sem tudi jaz nesrečna!	A
ko sta odšla Jakob in Štefan! Povsod sama	žalost.	Hiša je bila mrtva, ko da bi ne bilo v njej žive	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani