nova beseda iz Slovenije
»Kmalu morda.« Prijatelj | Šimen | Pehar odhaja, pa koj se vrne k Božidarju nazaj | A |
»Že prav!« Naglo korači | Šimen | Pehar skozi več ulic in stopi potem v prostorno | A |
Nobeden ne bo govoril.« In zdajci začne vrli | Šimen | praviti dolgo izmišljeno povest o zabuhli, debeli | A |
niso hoteli verjeti, dasi so se smejali, pa | Šimen | Pehar je na svoje poštenje trdil, da je sam | A |
vojak mehikanske vojske, eden pak njegov znanec | Šimen | Pehar. »Glej, Tirtelj,« pravi Pehar, »zaradi | A |
Bog te živi!« pravi tretji in vsi trčijo. » | Šimen, | nekaj te bom prosil,« pravi čez nekaj časa Tirtelj | A |
prišli vasovat, je imel prvo besedo Višnarjev | Šimen | iz Žirovnice.Bil je lep in zgovoren, da ni bil | A |
Pa kako. Najboljše pevce je pripeljal | Šimen | s sabo. Ko je Ančka hvalila pesem in pevce, | A |
Ančka utegnila odgovoriti, je posegel vmes že | Šimen: | »Dekliček!Ko bi bil jaz Podlipnikov ovčar in | A |
Samo pokimal je. Ančka je sedla v druščino, | Šimen | poleg nje.Da so fantje Ančko kot domačo hčer | A |
pogosto zaobračali tako, da so izzveneli v: » | Šimen | in Ančka, in Ančka in Šimen.«Saj zato jih je | A |
so izzveneli v: »Šimen in Ančka, in Ančka in | Šimen. | «Saj zato jih je Višnarjev pripeljal s sabo. | A |
razvnemi, ko pri tako brhkem dekliču sediš.« | Šimen | ni vedel, na koga je naletel.Prav nič ni bil | A |
Primoževemu v senco čebelarit.« Znova se je | Šimen | glasno zasmejal in za njim njegova tovarišija | A |
rada. Pa se je namesto Marka sklonil k njej | Šimen | in ji pošepetal: »Ančka!Mene bo nazaj grede | A |
spomnil, da se je še pred nedavnim kakor danes | Šimen | okrog Ančke on sam v rodinski koči smukal okrog | A |
fantov pred cerkvijo se je odtrgal Višnarjev | Šimen | in se jima pridružil. Prijazno se je pogovarjal | A |
se bila ustrašila lastnega razklanega glasu. | Šimen | pa je pripovedoval Ančki, da bodo postavili | A |
Saj je ne bo on delal.« Ponosno je šel | Šimen | poleg Ančke in marsikatera dekle ji je zavidala | A |
pokazati in mama jo je morala poklicati, ko je | Šimen | odhajal. »Še kaj pridi v vas,« je vabila Podlipnica | A |
najhujše zime ščinkavec: »Drič, drič, drič.« | Šimen | je še večkrat prišel k Podlipniku in Ančka je | A |
»Nisem vedel, da spiš z lanovko.« | Šimen | je spet počasi in tiho stopal od klina do klina | A |
Šimnu.« Saj Marku ne bom povedala, da jo hodi | Šimen | klicat: »Ali pa bi.Da bo vedel, pri čem je. | A |
tebi nič meni nič pustimo oditi v drugo vas. | Šimen, | ne boš voglaril in pristavljal lestev.Če so | A |
»Saj gredo k nam.« Vstopili so Višnarjev | Šimen, | Stojanov Jaka in Gros iz Most.Ovčarji so se | A |
srečno pot. Podgošar je še za njimi zaklical: » | Šimen! | Za eno taco se priporočim.« | A |
Hlastno sta pila mrzlo vodo; užejalo ju je žganje. | Šimen | se je hotel postaviti pred Ančko, sedaj ga je | A |
»Nikoli več, Ančka.« »Kaj pa bo | Šimen | rekel?« »Briga me Višnarjev. Marko je moj fant | A |
da bi plačal, je vstopil v gostilno Višnarjev | Šimen, | napol prazničen.Tomaž je potrkal z bičevnikom | A |
Stisnil se je v temo in prisluškoval. | Šimen | je narahlo trkal in šepetaje prosil: »Ančka | A |
Ančka!« Temo je presekal Tomažev bič in | Šimen | na vrhu lestve se je zvil od bolečine: »Hudič | A |
jermen konjarjevega biča drugič ob jerhovino. | Šimen | se je podvizal po klinih navzdol, pa na vsakem | A |
Konjar je utonil v temo. Ko je | Šimen | odšel, se mu je iz teme zasmejal Tomaž: »Pa | A |
pod lipo fantje. Mednje je stopil še Višnarjev | Šimen. | »Fantje! | A |
Žirovnici pijejo.« »Zato vas vabim,« je razložil | Šimen. | »Podlipnikovemu ovčarju sem dolžan nekaj klofut | A |
Prinesi nam trem polič vina!« | Šimen | je prebledel od jeze.Zamahnil je, da bi prisolil | A |
Žirovničani so se zakrohotali: »Dobro si ga, | Šimen. | Kako jo je popihal!« | A |
gradanico. Renčal je pa pes tako togotno, da se | Šimen | ni upal udariti nazaj. Krčmar je oba fanta ločil | A |
da je segel do trama, in dvignil bič. »No, | Šimen! | Če se tegale bojiš, ga bom pa za peč spravil | A |
se tegale bojiš, ga bom pa za peč spravil.« | Šimen | je spoznal, da ga izpod Ančkinega okna ni pregnal | A |
kakšno vzdignemo; sedaj bomo eno novo. Jaka in | Šimen, | dobro poslušajta. Škoda, da nista še Grosa s | A |
Jaka pa v brezo hladit hudo jezo. Al′ | Šimen, | k′ je vodil, je v vodo zabrodil, da b′ strah | A |
in spet sta plesala Marko in Ančka. Višnarjev | Šimen | pa je stal med vrati in ju opazoval. Ni se mogel | A |
všeč kakor njena dota. Za prihodnji ples je | Šimen | prosil Ančko. Ančka pa se je izgovorila, da | A |
nadeli sam Bog ve zakaj nerodni vzdevek Muzelj. | Šimen | je ves oni dan grbančil čelo, čudno mahal z | A |
in zato je pograbil jastreb našega petelina. | Šimen, | pogodil si svojo in paglavci ne bodo več vpili | A |
« Otročad se je ustrašila, in Grilčev | Šimen | se je celo prekrižal, pa je rekel: »Nikar, Gab | A |
pokazal pest Šimnu in mu rekel: »Kaj boš javkal, | Šimen? | Ne boj se za mene! | A |
četo. Od časa do časa se je oglasil v odredu | Šimen | iz Želimelj, majhen, suh terenec, živahen in | A |
potem lahko lezli v hrib. Drugače je bil pa | Šimen | kuhan in pečen v Šercerjevi brigadi. Nekega | A |
gledajo božje obličje in vse so v nebesih. Tudi | Šimen, | rajni mož, ne daj Kristus drugače, je med njimi | A |
kri, kakor bi drla od nekod peneča se voda. » | Šimen, | « pravi z drhtečim glasom »pribežala sem k tebi | A |
misli, umakne roke od obraza, pa govori dalje. » | Šimen, | če bi ti kdo rekel tako je, pa ti sam ne veš | A |
in ga meče na pesek. . / . / stran 274 . / » | Šimen, | « pravi, »menda govorim zaman, tebe ni nemara | A |
ravnokar umita in zunaj na hodničku zabija | Šimen | žeblje v peto novega čevlja.Preneha, pa spet | A |
oglaša eden, tam drugi, tam pove dovtip Lipovčev | Šimen, | od druge plati se mu zasmeje Lisjakov Nace in | A |
oglaša eden, tam drugi, tam pove dovtip Lipovčev | Šimen, | od druge plati se mu zasmeje Lisjakov Nace in | A |
Samo ime povej! Ali je Andrejacov | Šimen, | ali je Podrepnikov Tonejec?Ali je tisti dolgi | A |
Pogledal je na uro. »Poženi, | Šimen, | da ne zamudiva!« Res je bila že ura | A |
Doktor se je nasmehnil. | Šimen | je naložil tačas kovčka kočiji na visoki kozel | A |
k večerji ne bode in da pridi ob deseti uri | Šimen | z vozom k županovim. Prišedši do županovih | A |
se topili srci v nemi bolesti... Tačas, ko je | Šimen | znašal Kodránovo prtljago na voz, poslovil se | A |
da dobimo šmarskega velikega kaplana. Gospod | Šimen | se za Hruševca pišejo in še zmeraj, kakor pripovedujejo | A |
slaba pa tudi ni naša fara, da bi jo gospod | Šimen | zametavali.« »Ne vem, če bi jih naši farmani | A |
zdaj trikrat več otrok v šolo, kar so gospod | Šimen | tam za kaplana.Menda bi nam tak gospod na Jeperci | A |
drugače človek v vedni nevarnosti, da mu oče | Šimen | ali eden izmed drugih takih težkih mož, h katerim | A |
se bo potrudil. Prebere naj noveleto ”Stric | Šimen“ | , ki je med vsemi najboljša. Ker bo obsegala | B |
Tovariš Severin Monna Lisa ”Slovan“: Stric | Šimen | Gudula Sedmina ”Dom in Svet“: Brat | B |
Brovinsky, Matic Stoklas, Simon Artelj, Anže | Šimen, | Katja Svoljšak in Kaja Puhan, kanuisti Benjamin | D |
Kuralt; članice: 6. L. Cankar; mladinci: 14. | Šimen; | K-2, mladinci: 2. Artelj-Brovinsky; C-1, člani | D |
Ribnica). Izola Bori: Skavronkova, Štubelj, | Šimen, | Poljak, Maršič 5, Hrnjič 5, Lesnik 7, Bizjak | D |
Domače zgodbe (1958) in dva dela povesti Gospod | Šimen | (1961, 1962).Četrto delo iz domobranskega življenja | D |
fotografijo, za zgodbo pa ne. Med nagrajenci so še | Šimen | Zupančič in Borut Kranjc (kategorija Ljudje | D |
Prešernovi: mati v Šentrupertu na Koroškem, oče | Šimen | v Vodicah pod Šmarno goro, sestra Lenka v Ljubljani | D |
Zgodbo o Šimnu Sirotniku! Ostareli in bolni | Šimen | Sirotnik je bil oblastem v mestu, reven, kakor | D |
dokler gosposka ne odloči, kako in kaj. Ampak | Šimen | je predtem umrl na tistem kupu in baje še danes | D |
trdno upajo, da bo izdihnila sirotnica, kakor | Šimen | Sirotnik, in ne bo več nobenih sitnosti z njo | D |
prisojniški župan, ko sta se prepričala, da je | Šimen | izdihnil...Ali jih bo ponoči kaj strašilo, pa | D |
Ali premaga Himen Pokemone? | Šimen | Pokemone?To ne poznam. | G |
zavzemanjem za narodnostno vzgojo in kulturo. | Šimen, | kot so ga klicali, je bil dober kaplan in odličen | G |
njih. Partizansko ime puklastega Miha je bilo | Šimen. | Bil je grbast in v njegovih dejanjih je bilo | P |
Mengšana Urban Ropotar, ki igra kontrabas, in | Šimen | Škrlep na bobnih ter Jože Škorjanc na klaviaturah | P |
kaj kmalu nagnal.« Starši, mama Mina in oče | Šimen, | so resnično umrli na tujih tleh.Oče pri svojem | P |
ko je bil še srečen lastnik vozila. (Foto: | Šimen | Zupančič) Zalarjev Citroën C 8 februarja letos | P |
Tekst: Sonja Grizila Foto: | Šimen | Zupančič Sveča na uvodni fotografiji je seveda | P |
Tekst: MIŠA ČERMAK Foto: | ŠIMEN | Dokler ni izbruhnila afera zaradi onesnaženosti | P |
Tekst: SM Foto: Manca Juvan Hessabi in | Šimen | Zupančič Imeli smo srečo, saj je razglasitev | P |
Tekst: MAJA LUPŠA Foto: | ŠIMEN | ZUPANČIČ / portret dr. Tanje Premru Sršen | P |
Tekst: TINA NIKA SNOJ Foto: JAKA KOREN, | ŠIMEN | »Ne splača se mi delati,« je v nekakšnem | P |
Tekst: RENATA HROVATIČ Foto: | ŠIMEN | ZUPANČIČ Ko je Simfonični orkester RTV Slovenije | P |
Tekst: KATJA BOŽIČ Foto: | ŠIMEN | ZUPANČIČ Georgij Georgijevski si je verjetno | P |
niti za drobtine! Tekst: RENATA UCMAN, foto: | ŠIMEN | ZUPANČIČ Iz pekarne Čemažar Srček v Lukovici | P |
Žana Kapetanović Foto: | Šimen | Zupančič Javnost vas pozna kot avtorja zasavskih | P |
se je prastarega očeta Simona, ki so mu rekli | Šimen, | kako je še pri devetdesetih hodil peš v Mengeš | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |