nova beseda iz Slovenije

ženska (1.001-1.100)


Tedaj pa pride mimo tiho in počasi -- polna      ženska      postava v črni obleki, z mehko zibajočimi se  A
vse to, čemu me muči, čemu me vznemirja? Ta      ženska      me ne briga popolnoma nič; trdno sem prepričan  A
slonel Martin Vavra. Poleg njega je sedela tista      ženska,      ki sem jo ljubil; roke je imela sklenjene v  A
Nisem ga maral, seveda ne. Zakaj tista      ženska      je bila kakor vsaka ženska: ljubila je Lionarde  A
seveda ne. Zakaj tista ženska je bila kakor vsaka      ženska:      ljubila je Lionarde, posebno če so imeli zamišljene  A
oblegal Pariz ... Nato je prihajala vsak teden mlada      ženska,      najbrž ljubica njegova; ni je poznal in ni odgovarjal  A
veliki mizi pri oknu. Marijca Vejánova je bila      ženska      kakih šestintridesetih let. Njen obraz je pričal  A
in čakal, da pridejo vsi ”pasažirji“. Vsaka      ženska      posebej ga je pomilovalno pogledala in mu dala  A
so se ustavili, da je stopila s sani kakšna      ženska      ali da je Palček oddal kakšen zaboj ali zavitek  A
kaplje. V drugem kotu je slonela suha, koščena      ženska,      z bledim, upalimobrazom in udrtimi očmi; strmela  A
dremal; znotraj je ležala med sodi kisa neka      ženska,      ki je izpregovorila zdaj pa zdaj kakšno besedo  A
jaz. Prišla je na Dunaj Minka, ta čudovita      ženska,      ta ženska vseh žensk, in v meni samem je toliko  A
Prišla je na Dunaj Minka, ta čudovita ženska, ta      ženska      vseh žensk, in v meni samem je toliko gorkote  A
žensk, ki so bile, so in bodo na svetu. Vsaka      ženska      ima le en sam siromašen atribut tiste popolne  A
in vsaka drug atribut. O bridkost -- popolna      ženska      se nikoli ne bo rodila, zakaj preveč je atributov  A
me z otroško, čisto ljubeznijo ljubi ta blaga      ženska,      žena moja, Franckaimenovana ... da ne sluti moje  A
mislih; zgodbo o ženski, ki jo poznam. Tista      ženska      je bila srečna; ljudje so tako rekli.Cesarska  A
solze so bile v njenih očeh. ”Dokler tista      ženska      ni spoznala vse te žalostne učenosti, je prijetno  A
pokrit z blazinami in na blazinah je sedela      ženska.     Zavita je bila v dolgo, temno ruto, samo roke  A
prsih, tenke in rumene, kakor iz slonove kosti.      Ženska      je dremala.Enakomerno je pokimavala visoka frizura  A
skrit obraz. Nenadoma se je stresel ves život,      ženska      se je sklonila in zakašljala, nato se je ozrla  A
svetilka na mizi, sence se gibljejo po sobi, debela      ženska      postilja posteljo v ozadju. Rumena luč svetilke  A
bil kmalu nastal majhen prepir; toda neka suha      ženska      z majhnimi, solzljivimi očmi in špičastim nosom  A
prst na prst, samo polglasno in mirneje. Neka      ženska,      zdi se mi, da je bila moja sestra, pokleknila  A
napravljajo večerjo. Tam pred ognjiščem je stala      ženska,      in to je bila moja mati. ”Mama, ali bo kmalu  A
predno bi nesel svoje srce napródaj ... Sedela je      ženska      na trgu, debela in poštena ženska; prodajala  A
Sedela je ženska na trgu, debela in poštena      ženska;      prodajala je jajca in ni storila nikomur nič  A
so jajca, mati?“ -- ”Po čém bodo?“ odgovori      ženska      prijazno.”Po štiri za desetico!“  A
je bilo treba, je opravila póstarna, polgluha      ženska,      ki se ni veliko zmenila zame.Oče me je učil  A
na mladost, nikoli užito. Tam gre mati, lepa      ženska,      ob njeni roki otrok, v gorek plašč zavit.Otrok  A
Že zaradi študentov. Kakor      ženska:      do dvajsetega leta veze in plete, nato šiva  A
se ji zmedle. Zelo napredna in svobodomiselna      ženska      je bila gospa Zaplotnica. ”Eh, kaj bi skrbela  A
svetle, toda na dnu, na dnu so sanje. Tudi ta      ženska      je sanjala o daljni lepi prihodnosti in sanja  A
dala denarja ... Senca je že visoko na strehi --      ženska      poje še zmerom na dvorišču, glejte -- zaprite  A
mogel premakniti ... Na cesti se prikaže stara      ženska;      nepremično strmi v okno, naravnost váme.Na glavi  A
mu hudo mudilo. Nasproti mu je prišla stara      ženska,      upognjena in zasopla; v roki je nesla culo,  A
vozim greh in kazen božjo!“ Oglasila se je      ženska      zadaj, koščena ženska s koščenim glasom:   A
božjo!“ Oglasila se je ženska zadaj, koščena      ženska      s koščenim glasom: ”Ta otrok se še nikoli  A
saj še stopiti ne more prav!“ se je zgrozila      ženska.      Pred tatom in njegovima biričema, krog njih  A
je videl na dvorišče, kamor ni seglo sonce.      Ženska      je bila razpela vrv od zida do zida ter je obešala  A
Ali prav tako brž se je vrnil. Takrat se je      ženska      ozrla nakvišku in mu je pokazala svoj živalski  A
očmi, planil je k oknu. Debela, izpodrecana      ženska      se je vreščaje stiskala k zidu;pijan človek  A
”Pod vešala!“      Ženska      je sklenila roke nad trebuhom in je zavzdihnila  A
velikem platnu pred kolibo je bila naslikana tista      ženska.     Imela je gole, mesnate roke; gol vrat globoko  A
- Kmalu za njim je prišla po poti      ženska,      ugledala je v svitu zadnje zarje droben list  A
bila majhna, drobna in zelo nežna; otrok, ne      ženska;      komaj na rokah, teh tenkih, ubogih, se ji je  A
pripetilo zadnjič, da se je usmrtila osemdesetletna      ženska,      ki je trpela od nekdaj brez besede in brez očitanja  A
naščeperjenih nedeljskih krilih. Prišla je debela      ženska      z velikim molitvenikom v roki in ga je pogledala  A
spanju. Njegova žena je bila lepa, toda bila je      ženska;      pajek, ki resnobno prede svojo mrežo ter misli  A
»Mati, mati, mati!« Prišla je      ženska,      vzela ga je v naročje. »Kaj so mu storili  A
sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla naproti      ženska,      otroka je držala v naročju, opotekala se je  A
stopnicah, obadva od srda zaripljena v obraz.      Ženska,      prazniško oblečena, je imela v rokah dežnik  A
zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in      ženska:      razbojniki, razbojniki, razbojniki!In spet sem  A
steklenih duri je stopila vratarica, mlada, šepava      ženska.     Nasmehnila se je, kakor se smehljajo v kloštrih  A
oklenila matere okoli vratu. Prišla je mimo      ženska      in Malči se je stresla od groze.Lica so bila  A
najprej, takoj ob dveh, bleda, slabo oblečena      ženska.     Toliko da se je ozrla po sobi in da je pokimala  A
štirinajst glasov. Prišla je bila velika, debela      ženska,      zelo bogato oblečena, obraz širok in mehak,  A
obraz, njeno obleko in videla je, da je lepa      ženska;      obraz je bil poln svetlobe in veselja, telo  A
bi nič ne bilo, oko se ne ozre na grde rane...      Ženska      pa pride in govori sredi sobe - šla naj bi na  A
delavčeva ljubica, majhna in debela, neokretna      ženska,      ki je bila zmerom umazana in nemarno oblečena  A
in še duri ni zaprl za sabo. Ko se je vrnila      ženska,      se je smejala in se je čudila še zmerom: »Kakšen  A
let, prsi velike in polne, boke kakor omožena      ženska,      in moški so gledali za njo.Lucija je hodila  A
udje, toda zdaj se je zdelo, da je razcapana      ženska,      ki prodaja pomaranče po hišah. »Nikogar ne ljubim  A
smejalo s prešernim in umazanim smehom. Prišla je      ženska      nekoč in je prosila za moža, pisarja, ki je  A
bil trd in ostuden. Čutila je Tončka, da se je      ženska      vsa prestrašila, dasi ni bilo glasu.Oče se je  A
govoril je tišje. Nato je umolknil in tudi      ženska      je molčala; tiho je bilo, da se je čulo težko  A
čulo težko sopenje in Tončke je bilo strah.      Ženska      je odšla tiho, oče pa je dejal: »No, dobro je  A
brkljarijo, ki je bila nakopičena med nami; tista      ženska,      ki je bila prišla poslednja, je imela pred seboj  A
”Ali ga v šolo peljete, fanta?“ je vprašala      ženska      mojo mater. ”V šolo!“   A
pot v samo veselje in v prelepo prihodnost.      Ženska      je pripovedovala: ”Veliko jih je, ki so imeli  A
več ne morem!“ je rekla. Oglasila se je druga      ženska:      ”Droben je in slab; če bo sedel in študiral  A
božja volja, bo živel!“ Izpregovorila je tretja      ženska:      ”Svoje čase so dajali otroke študirat le  A
v svoji prežarki svetlobi!“ Oglasila se je      ženska:      ”Lepo je mesto od daleč, mislil bi človek  A
njem pa stanujejo tatovi in razbojniki!“ Druga      ženska      je rekla: ”Saj je zmerom tako!  A
blizu pa pust večer!“ Nato je rekla še tretja      ženska:      ”Kakor v povesti!  A
tega ... vseh teh skrbi! Prav je rekla tista      ženska!     “ ”Katera ženska?“ se je začudila mati.   A
tista ženska!“ . / . / stran 210 . / ”Katera      ženska?     “ se je začudila mati. ”Pred tremi leti ...  A
/ Gospá Rieglova je bila velika in debela      ženska,      lici sta ji viseli navzdol, imela je dvoje težkih  A
durim. ”Ti, deklé neumno!“ je zaklicala debela      ženska.     ”Ali ne vidiš, da ti je bila krona padla?...  A
“ ”In preštela tudi ni,“ je opomnila druga      ženska.     ”Jaz bi ne pošiljala takih otrok po denar.“   A
tatica!“ so vzkliknili naokoli in stara, suha      ženska      je stopila k Anki ter ji poduhala v obraz.   A
temno kmečko sobo; na postelji je ležala stara      ženska,      obraz mrliški, v koščenih prstih silen molek  A
je stala prav tako ogromna, gosposki oblečena      ženska;      obe sta tiščali debele pestí v boke, obe sta  A
nostavnim, malo hripavim glasom. Krasna je bila ta      ženska,      -- prekrasna!Škoda samó, da ni imela črnih oči  A
ali ne?“ Globoko razgaljena, prešerna in lepa      ženska      je prišla mimo; ponujala je rdeče nageljne in  A
studa je bilo v njegovih očeh. ”Koliko stane ta      ženska?     “ je zajecljal.Gospod pa se je zasmejal krohotoma  A
”Kaj se godi tam?“ Prešerna in lepa      ženska      je ponujala rožo gospodu, ki je bil star, plešast  A
svečo v svoji sobi. Na okno se je naslonila      ženska.     Njene roke so bile gole do komolcev; desnica  A
njena mati in neka suha, v temno ruto zavita      ženska;      zinila ni nikdar besede in njen obraz je bil  A
se bil seznanil z gospo adjunkta Slivnika. Ta      ženska      je bila lepa.Njen obraz je bil nekako brezbarven  A
dnevi, že ob kasnem mraku, je skočila v vodo      ženska;      le enkrat se je prikazala bela roka iz valov  A
tisto leto, ko sem užival njeno ljubezen. Lepa      ženska      je bila, njene oči so sijale sladko pod težkimi  A
drugem. Iz bližnjih duri je pogledala stara      ženska,      -- drobán, z neštevilnimi gubami poseján obraz  A
telesce. ”Kako pa je oblečen?“ je vzkliknila      ženska      na pragu.”Pol hlač ima, kakor gosposki smrkavci  A
naglas. ”Šibe je vajen, zato ne joka!“ je rekla      ženska;      tista ženska je imela levo oko spačeno in ni  A
vajen, zato ne joka!“ je rekla ženska; tista      ženska      je imela levo oko spačeno in ni gledala naravnost  A
je bil, mlad krčmar, postaren fant, in nobena      ženska,      še tako čednostna in sramežljiva, ni šla mimo  A
jutro - so se odprle duri in v izbo je stopila      ženska.     Ugledal jo je, dolgo je strmel vanjo, ko je stala  A
bojiš, Tone? Kaj me ne poznaš več?“ je vprašala      ženska.      Pod odejo je ležal in je slišal natanko vse  A
obrazu in po vsem životu. Počasi je stopila      ženska      k njegovemu vzglavju; ni slišal njenih korakov  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA