nova beseda iz Slovenije
Tedaj pa pride mimo tiho in počasi -- polna | ženska | postava v črni obleki, z mehko zibajočimi se | A |
vse to, čemu me muči, čemu me vznemirja? Ta | ženska | me ne briga popolnoma nič; trdno sem prepričan | A |
slonel Martin Vavra. Poleg njega je sedela tista | ženska, | ki sem jo ljubil; roke je imela sklenjene v | A |
Nisem ga maral, seveda ne. Zakaj tista | ženska | je bila kakor vsaka ženska: ljubila je Lionarde | A |
seveda ne. Zakaj tista ženska je bila kakor vsaka | ženska: | ljubila je Lionarde, posebno če so imeli zamišljene | A |
oblegal Pariz ... Nato je prihajala vsak teden mlada | ženska, | najbrž ljubica njegova; ni je poznal in ni odgovarjal | A |
veliki mizi pri oknu. Marijca Vejánova je bila | ženska | kakih šestintridesetih let. Njen obraz je pričal | A |
in čakal, da pridejo vsi ”pasažirji“. Vsaka | ženska | posebej ga je pomilovalno pogledala in mu dala | A |
so se ustavili, da je stopila s sani kakšna | ženska | ali da je Palček oddal kakšen zaboj ali zavitek | A |
kaplje. V drugem kotu je slonela suha, koščena | ženska, | z bledim, upalimobrazom in udrtimi očmi; strmela | A |
dremal; znotraj je ležala med sodi kisa neka | ženska, | ki je izpregovorila zdaj pa zdaj kakšno besedo | A |
jaz. Prišla je na Dunaj Minka, ta čudovita | ženska, | ta ženska vseh žensk, in v meni samem je toliko | A |
Prišla je na Dunaj Minka, ta čudovita ženska, ta | ženska | vseh žensk, in v meni samem je toliko gorkote | A |
žensk, ki so bile, so in bodo na svetu. Vsaka | ženska | ima le en sam siromašen atribut tiste popolne | A |
in vsaka drug atribut. O bridkost -- popolna | ženska | se nikoli ne bo rodila, zakaj preveč je atributov | A |
me z otroško, čisto ljubeznijo ljubi ta blaga | ženska, | žena moja, Franckaimenovana ... da ne sluti moje | A |
mislih; zgodbo o ženski, ki jo poznam. Tista | ženska | je bila srečna; ljudje so tako rekli.Cesarska | A |
solze so bile v njenih očeh. ”Dokler tista | ženska | ni spoznala vse te žalostne učenosti, je prijetno | A |
pokrit z blazinami in na blazinah je sedela | ženska. | Zavita je bila v dolgo, temno ruto, samo roke | A |
prsih, tenke in rumene, kakor iz slonove kosti. | Ženska | je dremala.Enakomerno je pokimavala visoka frizura | A |
skrit obraz. Nenadoma se je stresel ves život, | ženska | se je sklonila in zakašljala, nato se je ozrla | A |
svetilka na mizi, sence se gibljejo po sobi, debela | ženska | postilja posteljo v ozadju. Rumena luč svetilke | A |
bil kmalu nastal majhen prepir; toda neka suha | ženska | z majhnimi, solzljivimi očmi in špičastim nosom | A |
prst na prst, samo polglasno in mirneje. Neka | ženska, | zdi se mi, da je bila moja sestra, pokleknila | A |
napravljajo večerjo. Tam pred ognjiščem je stala | ženska, | in to je bila moja mati. ”Mama, ali bo kmalu | A |
predno bi nesel svoje srce napródaj ... Sedela je | ženska | na trgu, debela in poštena ženska; prodajala | A |
Sedela je ženska na trgu, debela in poštena | ženska; | prodajala je jajca in ni storila nikomur nič | A |
so jajca, mati?“ -- ”Po čém bodo?“ odgovori | ženska | prijazno.”Po štiri za desetico!“ | A |
je bilo treba, je opravila póstarna, polgluha | ženska, | ki se ni veliko zmenila zame.Oče me je učil | A |
na mladost, nikoli užito. Tam gre mati, lepa | ženska, | ob njeni roki otrok, v gorek plašč zavit.Otrok | A |
Že zaradi študentov. Kakor | ženska: | do dvajsetega leta veze in plete, nato šiva | A |
se ji zmedle. Zelo napredna in svobodomiselna | ženska | je bila gospa Zaplotnica. ”Eh, kaj bi skrbela | A |
svetle, toda na dnu, na dnu so sanje. Tudi ta | ženska | je sanjala o daljni lepi prihodnosti in sanja | A |
dala denarja ... Senca je že visoko na strehi -- | ženska | poje še zmerom na dvorišču, glejte -- zaprite | A |
mogel premakniti ... Na cesti se prikaže stara | ženska; | nepremično strmi v okno, naravnost váme.Na glavi | A |
mu hudo mudilo. Nasproti mu je prišla stara | ženska, | upognjena in zasopla; v roki je nesla culo, | A |
vozim greh in kazen božjo!“ Oglasila se je | ženska | zadaj, koščena ženska s koščenim glasom: | A |
božjo!“ Oglasila se je ženska zadaj, koščena | ženska | s koščenim glasom: ”Ta otrok se še nikoli | A |
saj še stopiti ne more prav!“ se je zgrozila | ženska. | Pred tatom in njegovima biričema, krog njih | A |
je videl na dvorišče, kamor ni seglo sonce. | Ženska | je bila razpela vrv od zida do zida ter je obešala | A |
Ali prav tako brž se je vrnil. Takrat se je | ženska | ozrla nakvišku in mu je pokazala svoj živalski | A |
očmi, planil je k oknu. Debela, izpodrecana | ženska | se je vreščaje stiskala k zidu;pijan človek | A |
”Pod vešala!“ | Ženska | je sklenila roke nad trebuhom in je zavzdihnila | A |
velikem platnu pred kolibo je bila naslikana tista | ženska. | Imela je gole, mesnate roke; gol vrat globoko | A |
- Kmalu za njim je prišla po poti | ženska, | ugledala je v svitu zadnje zarje droben list | A |
bila majhna, drobna in zelo nežna; otrok, ne | ženska; | komaj na rokah, teh tenkih, ubogih, se ji je | A |
pripetilo zadnjič, da se je usmrtila osemdesetletna | ženska, | ki je trpela od nekdaj brez besede in brez očitanja | A |
naščeperjenih nedeljskih krilih. Prišla je debela | ženska | z velikim molitvenikom v roki in ga je pogledala | A |
spanju. Njegova žena je bila lepa, toda bila je | ženska; | pajek, ki resnobno prede svojo mrežo ter misli | A |
»Mati, mati, mati!« Prišla je | ženska, | vzela ga je v naročje. »Kaj so mu storili | A |
sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla naproti | ženska, | otroka je držala v naročju, opotekala se je | A |
stopnicah, obadva od srda zaripljena v obraz. | Ženska, | prazniško oblečena, je imela v rokah dežnik | A |
zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in | ženska: | razbojniki, razbojniki, razbojniki!In spet sem | A |
steklenih duri je stopila vratarica, mlada, šepava | ženska. | Nasmehnila se je, kakor se smehljajo v kloštrih | A |
oklenila matere okoli vratu. Prišla je mimo | ženska | in Malči se je stresla od groze.Lica so bila | A |
najprej, takoj ob dveh, bleda, slabo oblečena | ženska. | Toliko da se je ozrla po sobi in da je pokimala | A |
štirinajst glasov. Prišla je bila velika, debela | ženska, | zelo bogato oblečena, obraz širok in mehak, | A |
obraz, njeno obleko in videla je, da je lepa | ženska; | obraz je bil poln svetlobe in veselja, telo | A |
bi nič ne bilo, oko se ne ozre na grde rane... | Ženska | pa pride in govori sredi sobe - šla naj bi na | A |
delavčeva ljubica, majhna in debela, neokretna | ženska, | ki je bila zmerom umazana in nemarno oblečena | A |
in še duri ni zaprl za sabo. Ko se je vrnila | ženska, | se je smejala in se je čudila še zmerom: »Kakšen | A |
let, prsi velike in polne, boke kakor omožena | ženska, | in moški so gledali za njo.Lucija je hodila | A |
udje, toda zdaj se je zdelo, da je razcapana | ženska, | ki prodaja pomaranče po hišah. »Nikogar ne ljubim | A |
smejalo s prešernim in umazanim smehom. Prišla je | ženska | nekoč in je prosila za moža, pisarja, ki je | A |
bil trd in ostuden. Čutila je Tončka, da se je | ženska | vsa prestrašila, dasi ni bilo glasu.Oče se je | A |
govoril je tišje. Nato je umolknil in tudi | ženska | je molčala; tiho je bilo, da se je čulo težko | A |
čulo težko sopenje in Tončke je bilo strah. | Ženska | je odšla tiho, oče pa je dejal: »No, dobro je | A |
brkljarijo, ki je bila nakopičena med nami; tista | ženska, | ki je bila prišla poslednja, je imela pred seboj | A |
”Ali ga v šolo peljete, fanta?“ je vprašala | ženska | mojo mater. ”V šolo!“ | A |
pot v samo veselje in v prelepo prihodnost. | Ženska | je pripovedovala: ”Veliko jih je, ki so imeli | A |
več ne morem!“ je rekla. Oglasila se je druga | ženska: | ”Droben je in slab; če bo sedel in študiral | A |
božja volja, bo živel!“ Izpregovorila je tretja | ženska: | ”Svoje čase so dajali otroke študirat le | A |
v svoji prežarki svetlobi!“ Oglasila se je | ženska: | ”Lepo je mesto od daleč, mislil bi človek | A |
njem pa stanujejo tatovi in razbojniki!“ Druga | ženska | je rekla: ”Saj je zmerom tako! | A |
blizu pa pust večer!“ Nato je rekla še tretja | ženska: | ”Kakor v povesti! | A |
tega ... vseh teh skrbi! Prav je rekla tista | ženska! | “ ”Katera ženska?“ se je začudila mati. | A |
tista ženska!“ . / . / stran 210 . / ”Katera | ženska? | “ se je začudila mati. ”Pred tremi leti ... | A |
/ Gospá Rieglova je bila velika in debela | ženska, | lici sta ji viseli navzdol, imela je dvoje težkih | A |
durim. ”Ti, deklé neumno!“ je zaklicala debela | ženska. | ”Ali ne vidiš, da ti je bila krona padla?... | A |
“ ”In preštela tudi ni,“ je opomnila druga | ženska. | ”Jaz bi ne pošiljala takih otrok po denar.“ | A |
tatica!“ so vzkliknili naokoli in stara, suha | ženska | je stopila k Anki ter ji poduhala v obraz. | A |
temno kmečko sobo; na postelji je ležala stara | ženska, | obraz mrliški, v koščenih prstih silen molek | A |
je stala prav tako ogromna, gosposki oblečena | ženska; | obe sta tiščali debele pestí v boke, obe sta | A |
nostavnim, malo hripavim glasom. Krasna je bila ta | ženska, | -- prekrasna!Škoda samó, da ni imela črnih oči | A |
ali ne?“ Globoko razgaljena, prešerna in lepa | ženska | je prišla mimo; ponujala je rdeče nageljne in | A |
studa je bilo v njegovih očeh. ”Koliko stane ta | ženska? | “ je zajecljal.Gospod pa se je zasmejal krohotoma | A |
”Kaj se godi tam?“ Prešerna in lepa | ženska | je ponujala rožo gospodu, ki je bil star, plešast | A |
svečo v svoji sobi. Na okno se je naslonila | ženska. | Njene roke so bile gole do komolcev; desnica | A |
njena mati in neka suha, v temno ruto zavita | ženska; | zinila ni nikdar besede in njen obraz je bil | A |
se bil seznanil z gospo adjunkta Slivnika. Ta | ženska | je bila lepa.Njen obraz je bil nekako brezbarven | A |
dnevi, že ob kasnem mraku, je skočila v vodo | ženska; | le enkrat se je prikazala bela roka iz valov | A |
tisto leto, ko sem užival njeno ljubezen. Lepa | ženska | je bila, njene oči so sijale sladko pod težkimi | A |
drugem. Iz bližnjih duri je pogledala stara | ženska, | -- drobán, z neštevilnimi gubami poseján obraz | A |
telesce. ”Kako pa je oblečen?“ je vzkliknila | ženska | na pragu.”Pol hlač ima, kakor gosposki smrkavci | A |
naglas. ”Šibe je vajen, zato ne joka!“ je rekla | ženska; | tista ženska je imela levo oko spačeno in ni | A |
vajen, zato ne joka!“ je rekla ženska; tista | ženska | je imela levo oko spačeno in ni gledala naravnost | A |
je bil, mlad krčmar, postaren fant, in nobena | ženska, | še tako čednostna in sramežljiva, ni šla mimo | A |
jutro - so se odprle duri in v izbo je stopila | ženska. | Ugledal jo je, dolgo je strmel vanjo, ko je stala | A |
bojiš, Tone? Kaj me ne poznaš več?“ je vprašala | ženska. | Pod odejo je ležal in je slišal natanko vse | A |
obrazu in po vsem životu. Počasi je stopila | ženska | k njegovemu vzglavju; ni slišal njenih korakov | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |