ženska (1.201-1.300)

boljša, dasi je le sodček žganja!“ ”Plemenita	ženska	je bila!“ je rekla Marta. ”Jako dobra beseda	A
tvoje oči globoko pod skorjo! ... Res, plemenita	ženska	je bila ... ampak so ljudje na svetu, ki ne marajo	A
ne marajo plemenitih žensk. Zakaj plemenita	ženska	je dolgočasna ...Če si grd in spačen, kaj gledaš	A
vprašala človeka, ki je stal poleg. ”Bogata	ženska!	“ je odgovoril.”Tisti, ki se je sem ozrl, je	A
se nisem upijanil ...“ ”Vsekakor je ... zanimiva	ženska!	“ se je lokavo nasmehnil Stožer; pogledal je	A
steklenici pride na vrsto psihologija, nato	ženska,	in to poglavje je dolgo in mojemu srcu najbolj	A
zdi potreba. Drugače pa je Alma celó preveč	ženska	in natura je storila samo iz previdnosti, ko	A
”Razločneje povej!“ je rekel Egon. ”	Ženska,	kakor bi jo jaz imel rad ... samó bi, zakaj srečal	A
Mirno in svobodno hodi svoj križev pot samo	ženska	-- tista namreč, ki bi jo imel rad ...Kdor se	A
je moški; kdor vzdihuje in prosi, je preveč	ženska	-- ponosni mir je splesnil in je postal jokava	A
koraki, šumeča in glasna, je stopila v izbo	ženska.	Visoko, polno telo je bilo od vratu do nog zavito	A
izlil njen glas po izbi. ”Če je blebetavost	ženska	čednost, tedaj stojí ženska pred nami!“ je pomislil	A
Če je blebetavost ženska čednost, tedaj stojí	ženska	pred nami!“ je pomislil Stožer; porogljivi nasmeh	A
zadnjič, ko sem srečal žensko na cesti: navadna	ženska	je bila, ne posebno lepa, ampak klobuk je nosila	A
sočutnim pogledom. ”Saj sem rekel, da ste preveč	ženska!	“ ”Popotovanje je torej ženska čednost?“ je	A
da ste preveč ženska!“ ”Popotovanje je torej	ženska	čednost?“ je vprašal Stožer. Konrad se ni	A
lice in na licu, ki je zardelo. ”Tudi on je	ženska	... preveč ženska!“ je pomislil mirno. ”Potrpi	A
ki je zardelo. ”Tudi on je ženska ... preveč	ženska!	“ je pomislil mirno. ”Potrpi, Egon, potrpi	A
in Bog z njo ... Čez mesec dní porečeš, da ni	ženska,	pljunil boš in pojdeš iskat drugam ...Tako je	A
peljala Marta in Lojze od poroke. Starikava	ženska,	ki se je vračala od maše, je stopila urno v	A
véliko izbo so bile odprta in med vrati je stala	ženska,	v dolgo ruto zavita.Otrok je še bila, droben	A
stokrat je bila laž kaznovana! ... Kdo je bila tista	ženska?	Svetnica je bila, čeprav ni v koledarju njenega	A
sestra je zdaj jako lepa in uvaževanja vredna	ženska	...“ S kljubovalnim nasmehom mu je pogledal	A
posodi. Ko sem bil v Istri nekoč, mi je prinesla	ženska	vina v loncu brez roča, pa nisem okusil boljše	A
Ali me razodeva glas, ali morda vedenje?	Ženska,	ki je vsakemu pijancu naprodaj za tri krone	A
študenti. Pozno pod noč je stopila v izbo lepa	ženska,	ki so jo vsi poznali.Melitta ji je bilo ime	A
Jakob je molčal. ”Sonce je	ženska!	“ se je smehljala Melitta in mu je gledala naravnost	A
razlezeta in odpadeta. Marta je bila suha in velika	ženska;	ustna, obrvi, nos, -- vse je hrepenelo navzgor	A
bil je umerjen poklon, kakor ga izobražena	ženska	napravi mlademu fantu, ki se je sramežljivo	A
temni čarovnik, in tista samotna, lepa, bela	ženska,	ki se izprehaja po vrtu. Zadaj, onkraj zida	A
ta otrok, skoraj prehitro! Saj je že kakor ...	ženska!	“- In so se spogledale.	A
je udarila po licu. ”Saj ni otrok ... saj je	ženska	... in celó visoka dama!“ Tesno mu je bilo	A
lepem otroku, ki je navsezadnje morda vendarle	ženska,	se bo tista kaplja najprej dolgočasila, nato	A
Duri so se burno odprle, za hip se je prikazala	ženska	na pragu, napravila je neumno začuden obraz	A
Tukaj je tvoje imé in tvoj spomin, o Mesalina,	ženska	vseh žensk!Kje je prah tvojega lepega telesa	A
”Kdo je? Ali je živa	ženska,	ki sem jo videl kjerkoli in kadarkoli, mimogredé	A
nisem vedel, nikar se ne smejte, če ste živa	ženska,	ali če ste podoba v okvirju ...“Dala mu je roko	A
cesti pa bi vam ne videl v obraz, bi rekel: Ta	ženska	je lepa v lice in v srce!“-	A
jezeru je z drobnim in lahnim korakom prihajala	ženska	v beli bluzi in črnem krilu, s širokim belim	A
bled. ”Ti si v svoji naturi, kakor je vsaka	ženska:	podobna tistim barbarskim zmagovalcem, ki ujetemu	A
Kaj bi se ti razjokal od žalosti, če bi prišla	ženska	pred tvoje duri in bi tako trkala in prosila	A
Marija, ravno snoči je prišla iz Trsta neka	ženska	- lepa je, in kako oblečena, gospod!Saj jo boste	A
smehljaje poklonil. Gospa je bila visoka, lepa	ženska	in edino, kar je Kačurja motilo, je bil tih	A
Tudi zdravnik se je zasmejal. ”Ni huda	ženska	- ampak ubogati jo je treba!- No, zdaj pa povejte	A
samo troje gostov; učiteljica, mlada okrogla	ženska	z živahnimi, prekanjenimi očmi in lepim podbradkom	A
se je spet oglasilo kričanje in vrnila se je	ženska	z brezovko.Šla je mimo njega, naravnost v njegovo	A
Učitelj - zastopite?“	Ženska	je izpustila metlo, prijela se je za glavo z	A
in zadehel; ljudje so kašljali in pljuvali,	ženska	krila so šumela, pred vratmi sta se razprla	A
odgovoril. Kosila sta hitro; debela, mozoljčasta	ženska	jima je nosila na mizo in je gledala na Kačurja	A
vedi, kaj je bolj prismojeno!“ je odgovorila	ženska,	pogledala je prezirljivo na obadva in je zaloputnila	A
na ulice. V veži je stala póstarna, debela	ženska	in je umivala kozarce. ”Kaj je res krčma	A
sem v hiši, v sorodu smo si. Teta je hudobna	ženska,	stric pa je pijanec in je že skoro vse zapil	A
vsevednosti. Devica ti ponuja studenčnico,	ženska	strup - kako boš volil? Volil boš strup.	A
nedolžnosti, otroške pohote in sitega počivanja;	ženska	greši in vprašuje: kaj je greh?... Taka je bila	A
moja žena te pozdravlja. Toda ona ... saj veš -	ženska!	Ženske se ne zanimajo za umetnost, niti ne ob	A
”Kaj vidiš?“ ”Portret je ...	ženska,	nič posebno lepa ...“ ”Ne, ne ... seveda, ti	A
Lisa ... In pravi, da se ji bliža smrt ... kadar	ženska	narahlo zakašlja ob odprtem oknu, že pravi,	A
... Ob steni pri odprtem oknu pa stojí visoka	ženska,	črno oblečena, a obraz in nekoliko tudi obleko	A
nekoliko tudi obleko ji pokriva bela tančica. Ta	ženska	je Morála. ”Gospodje, bojim se vas ... pustite	A
življenju, me je goljufala in izdala marsikatera	ženska;	Bog jim greh odpusti, jaz jim ga vsem do zadnjega	A
v omotici. ”Za koliko?“ je vprašala debela	ženska	in je posegla v škatlo z mesnato, potno roko	A
trepetajočim, nadzemeljsko lep obraz, stoji	ženska.	Črno je oblečena; bela, ozka lica so prežeta	A
temveč z gorečimi biseri, je počasi prihajala	ženska,	tudi sama vsa belogoreča, kakor da bi luč ne	A
vreme je zunaj, ali kdo je bila tista sključena	ženska	s kislimi ustni in brki pod nosom, ki se je	A
dotlej še lahko počakam ...“ Opotekel se je in	ženska,	ki se je ozrla za njim, je zamrmrala nejevoljno	A
bil vesel, da je bila moja ta lepa in prijazna	ženska,	moja kakor hlapec.Zato sem bil še posebno vesel	A
jo rad in ona me je ljubila, kakor pač ljubi	ženska,	ki je doživela veliko neprijaznega.To se pravi	A
slej minila, toliko je bila pač razsodna. Ali	ženska	razsodnost je nekaj posebnega, nikoli ji ni	A
soprogo, kakor je gospa Marija, drugače lepa	ženska	in blaga duša. Naš narod, posebno njega boljši	A
jezikom. ”Gospodinja moja je ... malo otročja	ženska	... želela je z nami, pa sem ji obljubil ... zdaj	A
me, kako imeniten fant sem!“ In nasmehne se	ženska	zadovoljno, če ga ugleda od daleč ter pričakuje	A
njegova hči je bila lepa, le malo prekrepka	ženska	in podedovala bo najbrž vse tisto idilično in	A
brezobzirni odpor. ”Kaj zahtevaš od mene,	ženska?	Hvaležnost prosiš in prijaznega spomina?	A
Hvaležnost prosiš in prijaznega spomina? Lažeš,	ženska,	lažeš!V ljubezni in skromnosti, ženska!	A
Lažeš, ženska, lažeš! V ljubezni in skromnosti,	ženska!	Oklenila si se me bila z obema rokama, držala	A
sem se izvil siloma prstom desnice; izpusti,	ženska,	še z levico!...	A
že me kličejo prazniški zvonovi -- izpusti,	ženska!	“...	A
je človeku prijetno, če vé, da ga ljubi lepa	ženska	... IV	A
drugače pošten rodoljub. In Minka je bila lepa	ženska.	”Gospod Traven, z okrutnimi besedami svojimi	A
trepetal in tudi v meni je gorela kri ... In kaj je	ženska?	Dogovorili sta se bili o intrigici ... šepetali	A
temveč, da me ljubiš! Tako more vprašati samo	ženska	in odgovor je zmerom očitna laž.Če je treba	A
mogla biti naravna vsaj na videz. Kadar oprosti	ženska	človeku, pred njo klečečemu, mu oprosti iz zaničevanja	A
gospodinjo ni govoril. Ta je bila drobna, sključena	ženska	z razoranim, naivnim obrazom in v gubeh skritimi	A
bojazen in zadrego, kadar so zašumela v bližini	ženska	krila, in so se prikazale nenadno zapeljive	A
pokrito s črnim prahom. Na postelji je ležala	ženska,	ki ji je bila že smrt v očeh.In vendar niso	A
pomežiknejo motna okna in zadremljejo spet; jetična	ženska	gre po tlaku, njene cunjese zableščé predpustno	A
nekjé zadaj so se odprle duri, prikazala se je	ženska	z vedrom v roki in je šla k vodnjaku, šklepetaje	A
sanjala, skrita strast je grizla v uzde; in	ženska	je sedela z njima za mizo in je zajemala iz	A
ne maram jih. Prišla sta mi naproti moški in	ženska;	hodila sta vštric, toda tako daleč narazen,	A
prisodil, da je vlačuga. Zakaj moja žena, ta	ženska,	ki sedi zdaj med nama, je vlačuga!Ali mislite	A
procesija črno oblečenih pogrebcev; med njimi je šla	ženska	s prelepim črnim pajčolanom, ki je segal do	A
sem jo pogledal začuden. To ni bila več tista	ženska,	ki je sedela na verandi, ni bilo več zlobe v	A
obrazu in je dihala iz telesa. To je bila tista	ženska,	ki sem jo poznal nekoč; takrat še ni bilo utrujenosti	A
se ozrl po ulici in je hušknila iz veže sloka	ženska	brez klobuka in brez ovratnika, v lahki svetli	A
-- Kdo umira v tej izbi,	ženska,	da prižigate svečo?--	A
Nina, da si pri meni ... Kdo umira v tej izbi,	ženska,	da klečé ljudje na pragu? Komu prinaša duhovnik	A
kakor hleb kruha. Za njima je hitela mlada	ženska,	oblečena v preohlapno in predolgo, izposojeno	A
žive zemlje. . / . / stran 216 . / Prišla je	ženska,	prinesla je južino.Ugledala je od daleč kuštrave	A
Na majhnem oslu je prijahala naproti stara	ženska	z zarjavelim, zgrbljenim obrazom in sključenim	A
Stopil sem v gostilno. Suha	ženska	s čemernim obrazom in umazanim predpasnikom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani