zelena (3.898)

Žabica v zeleni krošnji drevja je	zelena,	a jaz nosim glavo rad na ramah	A
prstena; prazniško je pospravljena,	zelena	peč v levem kotu se sveti, miza	A
vije deróča se Drava, Kjer Mura	zelena	šumí:« »Tam biva naš národ ti	A
noč, o, in deklic tisóč ima še	zelena	dolina. Le smehljaj se, ljuba	A
tiho viješ se, lahnó, krog mesta,	zelena	Krka, kot mladà nevesta krog ženina	A
oblakih, da nikdar takih: ena	zelena,	ena rdeča, ena se smeje kakor	A
ko spet se strelcov truma ji	zelena	prikaže in jo spomni stare rane	A
svojo: ta ravnina pod teboj	zelena,	bistri viri in šumeče reke	A
sinje, ob tebi cvela je pomlád	zelena.	Tedaj pa k zemlji splavajo	A
‒ Za zimo versti se	zelena	pomlad, Cvet pride iz bersti,	A
‒ Ko gledam te,	zelena	njiva! Ki v klasje ti latí gredó	A
stezi bukev bolna nanjo sedla je	zelena	ptica, žolna. Preperelo skorjo	A
Letos pa je stara bukev vsa	zelena,	gladka in rastljiva, kakor pomlajena	A
\/ V soncu se koplje ravnina	zelena,	čeznjo razlit je nebeški smehljaj	A
jasno ni nebo in dolina ni tako	zelena	na vsem širnem svetu več nobena	A
najljubšo izmed njih popiše: Okrog nje	zelena	trta je ovita; v nji kraljuje	A
kresni večer Na oknih praprot se	zelena	košati med cvetlicami in vsaka	A
tvojih se zrcalila očeh je vsa	zelena,	sončna pokrajina... V duši mladi	A
pešhoja je pol zdravja! Ko je	zelena,	grem čéz kot Elija, pa vidim Andrijo	A
ko pripelje beli dan, da zbudi	zelena	gora se iz težkih nočnih sanj	A
let. Poglej, obrni se okrog,	zelena	gora, živ je log; povsodi pomladanski	A
Ni bilo zaman. Trava ni več	zelena,	ognjena se dviga iz pasti. Stekleni	A
skrite korake. Sem morda vila,	zelena	in modra, pletena z vrbjem v neba	A
Magično luč razseva.	Zelena	okna razsvetljenega brzovlaka	A
umiri se moj duh. Tiho blagodejna	zelena	je tvoja ljubav kot odsev vodá	A
vtisi so zeleni. Tako blagodejno	zelena	in dobra je tvoja ljubav kot zeleni	A
KVADRATU VRAT ČLOVEK Ograja.	Zelena	ravnina. Nekdo odhaja.	A
po ometu. Na verandi gledam na	zelena	polja. Oblaki nad polji so sivi	A
Njeno oko: camera obscura.	Zelena	tajnost. Nate mislim, ki si odšla	A
Dehtenje oči. Ali je trava	zelena?	Človek je bel.	A
........ 177 Ljuba si, pomlad	zelena	.............................	A
kmal′ pomlad, al′ bo že skoraj	zelena	pomlad? »Pomlad že prišla bo,	A
Večno ne boš spala, nova pomlad	zelena	novi cvet bo gnala. Lisička je	A
stran 178 . / Ljuba si, pomlad	zelena	Ljuba si, pomlad zelena, vsa	A
pomlad zelena Ljuba si, pomlad	zelena,	vsa lepo si razcvetena, komaj	A
Cin cin cirin cin, cin ... Oj, ta	zelena	trata, ta bo meni zadnji dom.	A
raste Raste mi, raste trav′ca	zelena,	gor′ na ti trav′ci hiš′ca stoji	A
sredi te Ljubljan′ce je lip′ca	zelena.	Pod lip′co stoji miza, oj, miza	A
molite 98 Rasti mi, rasti, travca	zelena	99 Ribce po murj′ pvavajo 100	A
pomlad, al′ bo kaj skor′ pomlad,	zelena	pomlad?« »Pomlad že prišla bo	A
svetila, kadar jaz umrl bom. Oj ta	zelena	trata, to bo meni zadnji dom,	A
ga ne bi muha. Dajte mu mleka,	zelena	mu obleka. Došel je, došel po	A
99 . / Rasti mi, rasti, travca	zelena	Rasti mi, rasti, travca zelena	A
zelena Rasti mi, rasti, travca	zelena,	gor na tej travci hišca stoji	A
Vanja Strle:	Zelena	ptica Virtualna slovenska knjigarna	A
Vrtoglavo razpiranje 44 Glasba 45	ZELENA	PTICA 46 Zelena ptica 47 Večerna	A
44 Glasba 45 ZELENA PTICA 46	Zelena	ptica 47 Večerna pesem 48 Dlan	A
svobodo. . / . / stran 46 . /	ZELENA	PTICA Zelena ptica Kje si,	A
ZELENA PTICA . / . / stran 47 . /	Zelena	ptica Kje si, zelena ptica, v	A
47 . / Zelena ptica Kje si,	zelena	ptica, v kateri zgodbi se skrivaš	A
Strle s pomenljivim naslovom	Zelena	ptica odpira tiste neštete možnosti	A
Mislim, da je pesniška zbirka	Zelena	ptica argument, s katerim se	A
Trinadstropne hišice loči od proge na pol	zelena,	na pol razdrapana gmajnica.Vrvi	A
pozlatilo; morje na koncu ulice je	zelena	stara preproga, daleč od brega	A
kakor hrastovi listi, ki pa ni	zelena,	ko se je drži spolzko in temno	A
bolj kakor pri oranžni. Ko je	zelena,	se sučejo plesalci za svojimi	A
skromnega vala mah zaplava in je rahla	zelena	svilena brada, a se takoj, ko	A
246 . \/ In ko se je njegova	zelena	in se je njena bela tekočina spajala	A
Bila je ura, ko je gosta in	zelena	voda v Kanalu narahlo skodrana	A
Rdeča? si je mislil on. Rdeča ali	zelena	ali modra ali rumena - bodi kakršna	A
zavoda ali hiralnice, in tudi	zelena	travnika sta bila kakor odmerjeno	A
pol kilometra široka. Mehka,	zelena,	lepa dolinica, kakršnih je v resnici	A
\/ . / Pred zidanico je bila	zelena	ravnica.Tam je raslo precej visoko	A
je bila globoka, čista, svetlo	zelena.	In vsa v senci, ker je pri tolmunu	A
Močvirna trava je zdaj še bolj	zelena,	voda pa je skoraj črna...In ob potoku	A
. \/ . / pene. Tu je bil mir:	zelena	trava, veter, čisti potoki, oficirske	A
Poba sta bila za kramp še preveč	zelena,	zato sta metala kamenje na kup	A
naglico. Vsako jutro so bili širši,	zelena	barva temnejša.Opazoval sem jih	A
bilo tiho. Samo poslednji list -	zelena	zastava, je vihral v vetru po	A
globelih na jug - v morje. Vsa	zelena	je Tolminska dežela, vsa je lepo	A
Kobarida. kjer je molila lipa je	zelena	in v lesu žuboreča	A
Šel sem seveda mimo topolov.	Zelena	otava pod njimi je bila gosto	A
podobo kadetove domačije: široka,	zelena	dolina, ki se po njej vijuga široka	A
po njej vijuga široka, mirna,	zelena	reka, nad reko je prostrana zelena	A
zelena reka, nad reko je prostrana	zelena	polica, na polici pa se med starinskim	A
bili na zadnjem ovinku. Kako	zelena	je bila Dolenja Travna, ki se	A
belimi oblaki. Reka je tekla tiho	zelena	in med zlatim pšeničnim klasjem	A
Idrijca pod mostom je svetlo	zelena,	on pa drvi po mostu, da mu zmanjkuje	A
bila kakor velikanska, globoka	zelena	zibel, pokrita s sinjim obokom	A
življenje. Vse je ena sama širna	zelena	planjava, pokrita z debelim mirom	A
Idrijca pod mostom je svetlo	zelena,	on pa drvi po mostu, da mu zmanjkuje	A
površina. Trava, ptice, park,	zelena	oaza sredi mesta.To je pomlad	A
zadnjimi žarki današnjega sonca.	Zelena	in temna gora se dviguje za njim	A
Tu je bil rob, ob njem pot in	zelena	planjava na obeh straneh. Sedel	A
njegovimi očmi odprla valovita,	zelena,	neznana pokrajina.Kako dolgo je	A
vijuga se po dolini, na levi je	zelena	in bela gmota Pohorja, na desni	A
vijuga se po dolini, na levi je	zelena	in bela gmota Pohorja, na desno	A
je, da ga takoj za vogalom čaka	zelena	livada, ki se razteza daleč tja	A
obleki in belim nogavicam ali	zelena	k beli uniformi in sablji, nerodno	A
Dobrava je samo široka svetla in	zelena	dolina, obrobljena s temno zelenimi	A
postavila na pult brez besed. Vsa	zelena	je stala tam zadaj in pogledovala	A
nekje na zeleni livadi so, ostra	zelena	barva, ob jezeru, ki se zliva	A
in še zmeraj tečem, drevesa so	zelena,	nikjer še nobene utrujenosti,	A
gore so sive in bele, voda ni	zelena,	zelenih debel in krošenj, zelenih	A
svetlobe, skozi katero je bliskala	zelena	in žolta pokrajina.Tu so bile	A
cesto, kadar se na steklu zasveti	zelena	luč s pešcem, ki ima razkrečene	A
biti, po njegovem, zeleno. Kajti	zelena	je prava domovinska barva gričev	A
Samo pozimi, je rekel, drugače je	zelena	in tudi nebo mora biti zeleno	A
trg, pada v zatemnjen prostor	zelena	svetloba, odsev zelenih dreves	A
ostala bloka in smodila se bo	zelena	travain koruzni štrclji s pritlikavci	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani