zelena (101-200)

poslati. Podnevi je bila vsenaokrog	zelena	čistina, kakor puščavsko morje	A
ljubljenju, kakor zdaj, rečeš:	Zelena	preproga maha. Ah, sem rekel.	A
Nič ah, je rekla. Če rečeš	zelena	preproga maha, je vse drugače	A
ponoči! . / . / stran 39 . /	Zelena	miza, tako je dejal, je stala	A
skalnato, in globoko pod njim teče	zelena	Sava.V nedeljo po Binkoštih se	A
nasproti. Pod vrhom se dviga	zelena	strmina, po kateri pelje pot mimo	A
zvonjenje in žvenkljanje in petje in	zelena	pomlad in zahajajoče sonce in	A
kar je neki prav lepo videti.	Zelena	svilnata vrvica je visela iz ure	A
slamnik s širokimi krajniki, na nosu	zelena	očala in pod pazduho dolgo firnažasto	A
obdržal svoj slamnik in na nosu	zelena	očala. »No! mati, zdaj pa z južino	A
do najstarejše, ki je bila lepo	zelena,	po hrbtu pa je imela tri rumene	A
vso to norijo z njim uprizorila	zelena	albanska mafija, ki jo je pretental	A
zvedavo čakala. Raste trava	zelena,	zelena, zelena, je Malačiči s	A
čakala. Raste trava zelena,	zelena,	zelena, je Malačiči s skoraj	A
Raste trava zelena, zelena,	zelena,	je Malačiči s skoraj ženskim	A
kozarce v tla. Raste trava	zelena,	zelena, zelena, ti si ljubav jedina	A
v tla. Raste trava zelena,	zelena,	zelena, ti si ljubav jedina, jedina	A
Raste trava zelena, zelena,	zelena,	ti si ljubav jedina, jedina, jedina	A
Tišino. Ali pa: Raste trava	zelena,	ti si ljubezen edina, je ves hripav	A
popevko njenega hita: Raste trava	zelena,	ti si ljubezen edina.Celo profesorja	A
krajevne skupnosti. Raste trava	zelena,	zelena, zelena, je pela Severina	A
skupnosti. Raste trava zelena,	zelena,	zelena, je pela Severina in poplesovala	A
Raste trava zelena, zelena,	zelena,	je pela Severina in poplesovala	A
mu cedijo sline. Raste trava	zelena,	zelena, zelena, ti si ljubav jedina	A
sline. Raste trava zelena,	zelena,	zelena, ti si ljubav jedina, jedina	A
Raste trava zelena, zelena,	zelena,	ti si ljubav jedina, jedina, jedina	A
zažvižgljal tisto njegovo: Raste trava	zelena,	zelena, zelena. Ti si ljubav	A
njegovo: Raste trava zelena,	zelena,	zelena. Ti si ljubav jedina	A
Raste trava zelena, zelena,	zelena.	Ti si ljubav jedina, jedina	A
posvetila v Tjaževo življenje prva	zelena	luč, zdaj ni bilo več ovir, Tjaž	A
velikih travnikov ni, le ozka,	zelena	riža je tu in tamkaj med hribi	A
novemu svetu. Dan je bil krasen,	zelena	tratina pred kolibami se je svetila	A
silnemu hrastu med rogovile. Še vsa	zelena	leži v hrastovem objetju in oba	A
Ali pa luža in v luži plavajo	zelena	peresca: to je solata. Ali pa	A
odprtem oknu; visoka, okrogla,	zelena,	zaprašena peč pa je puhtela tropično	A
drevo, vsak grmič, sivo groblje in	zelena	tratina opominjali rajnika.‒ Dvorišče	A
Čemu ne rumena? Čemu ne	zelena?	Čemu ne rdeča?	A
se je v jezik. »Če to ni sama	zelena	zavist, pa nič nočem.Vso zimo	A
se je umivati, brisati glavo ob	zelena	tla, se valjati po hrbtu, ki ga	A
planina pod Stolom je bila že	zelena.	Tudi bele lise snega so se hitro	A
brežičih že pokazala prve rogovilice	zelena	trava, je domače ovce vendarle	A
pesek pod kopiti, zavihrali sta	zelena	in višnjeva tunika in hkrati izginili	A
sivemu tolmunčku, z roko posnela	zelena	predena z vode in se napila.	A
zdi, da ni preveč zdrava. Kar	zelena	je, pa tiste modrikaste sence	A
Vzcvetela je kakor dolgo prazna	zelena	vejica. Sama tega nisem ugotovila	A
večjo ko pamet! ... P lji, Vinko,	zelena	je!«Ženska je ustavila pred blokom	A
srobotjem in bršljanom, ki so kot	zelena	gmota prepletali apnenčaste skale	A
drevjem, ne pozabimo je! Sočno	zelena,	gosta in bujna, ni ji para daleč	A
poiskal Gradišče. Bela hišica,	zelena	tratica pred njo, zapuščeni vrt	A
Trojice. Puško ima župan na rami,	zelena	je njegova suknja, tudi njegov	A
je bila pobeljena, okna so bila	zelena,	vrata so bila rdeča, nad vratmi	A
mislite, da je res kje na svetu	zelena	Morava, da je kje na svetu tisto	A
sem se zjutraj skozi okno. Lepa	zelena	pokrajina pred mano, sopeča še	A
dolino. Ta dolina je bila vsa	zelena	in se je smejala v soncu.Harmonika	A
smreke ... črn gozd. In okna bi bila	zelena	... in velika veranda spredaj, rdeče	A
mojem imenu pozdravljala tista	zelena	okna...Kako torej misliš?«	A
sveti trije kralji in naokoli	zelena	pokrajina, zadaj pa betlehemsko	A
širil travnik, do kolen je segala	zelena	trava in rdeče in rumene cvetice	A
naravnost tja. Pod bršlinom je bila	zelena	miza, za mizo je bila klop.Skozi	A
ziblje in dviga, in da se razliva	zelena	pomladna svetloba vsenaokoli!...	A
prazniška obleka pa je bila vsa	zelena,	posuta z drobnimi rumenimi pikami	A
Tam bela hiša, v soncu se sveti,	zelena	okna pozdravljajo ... Mařenka	A
tihih vrtov -- in tam polje, tam	zelena,	neizmerna svoboda ... Mařenka	A
gozd bodi tvoj oče, tvoja mati	zelena	njiva!“ so pele gosli. Otrok	A
bi se med kamenjem ne skrivala	zelena	jasica.Mnogo in mnogovrstnih težav	A
vas in sredi vasi je bila hiša.	Zelena	okna ima in na oknu so rože.Pa	A
se sveti belo zidovje; okna so	zelena,	streha je rdeča -- kakor mlado	A
ta višnjeva, ona črna, tretja	zelena.	A kar se je držalo še zmirom trdno	A
miza pri oknu in stol in ogromna	zelena	peč v kotu, drugega ni bilo; tla	A
zavil na široko belo cesto; tiha,	zelena	voda, pol skrita pod starimi vrbami	A
Retovje skoraj prazno in ko mila	zelena	Ljubija sanja svoje tihe sanje	A
. / Okolica trga pa je bila	zelena	in prijazna - lepi drevoredi,	A
dolini je tekla pod vrbami tiha	zelena	voda, blizu brega, sredi vrtov	A
utrujenost je legla na njeno dušo ...	Zelena	raván se je razprostrla pred njimi	A
podobno. Lepa je bila dolina, vsa	zelena,	mirna, kakor nedeljska.Na oni	A
noč ... mati ... lahko noč, ti loka	zelena,	v jutru pojoča ...“ Spreletela	A
mramornih stebrih je odsevala	zelena	svetloba; koridor se je izgubljal	A
prišel v najlepši kraj na svetu.	Zelena	dolina, sredi doline potok, ob	A
mano in ves zeleni gozd in vsa	zelena	dolina tam doli, vse se je zazibalo	A
je ležala med hribovjem kakor	zelena	latvica.Grad je stal na robu nizkega	A
leži pred veselimi očmi kakor	zelena	pokrajina, polna srebrne rose	A
hladno. Pod njima se je širila	zelena	dolina; tam doli je sijalo sonce	A
Jutranje sonce je sijalo nanjo,	zelena	okna so ljubeznivo pozdravljala	A
hišica je, rdečo streho ima in	zelena	okna; sredi vrta stoji, pod košatimi	A
igračko. Stala bi visoko v rebri,	zelena	okna bi se razgledovala po dolini	A
travnikih, ko se že tupatam prikazuje	zelena	tratina.Šel sem počasi skozi trg	A
tam je odskočila in zamigljala	zelena	iskrica, zatrepetala in se izgubila	A
čisto nedeljsko nebo, pod njim	zelena	dolina šentflorjanska. Še enkrat	A
Spominjam se samo še na majhna,	zelena	okna in na velikega petelina na	A
dremali naokrog. Pred mano je stala	zelena	čaša, do vrha polna čaša.In v	A
šumeči, sonce pozdravljajoči; tam	zelena	dolina, kakor zibelka med gorami	A
sonce je bilo pred očmi, gozdovi,	zelena	zibelka med hribi ... od daleč je	A
bil. Sonce je veselo sijalo na	zelena	brda in na belo Prisojnico, ker	A
bila odprta in koj zunaj je bila	zelena	paša!Kaj je potreba, da živim	A
sveti Lenart. ”Še te bom videl,	zelena	dolina, še te bom slišal; sveti	A
Sodnik mu molče obrne hrbet.	Zelena	ptica zahrešči.Sodnik kliče drugega	A
ampak so imeli celo rdeče smrčke,	zelena	ušesa in vijoličaste kožuhe.	A
jo videl, Sočo, kako teče vsa	zelena	in prozorno čista, čez z mahom	A
dežele in zatrl, kar bi bila rodila	zelena	ruša!... Toda to ni bila suša, to	A
Rešnjega Telesa dan! Rdeč kljunček,	zelena	oblekica, prav kot capovoznik	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani