streha (1.448)

boste odprli smrtne lobanje neba.	Streha	življenja se bo odprla!Kar tako	A
in mu pogledam v oči in rečem:	streha	življenja se bo dvignila in stene	A
PUNČKA ŠEPETALKA: Oblaki so	streha	našega sveta.Proti večeru sem	A
darove, bi čakali pač, da bi se vam	streha	podrla nad glavo. ŽUPNIK: Res	A
Svora, ojesa so od pajčjih nog,	streha	od perotnic kobilice, komat od	A
premišljevati. Ali hočeš čakati, da ti	streha	nad glavo gori, zažgana s frankovsko	A
mramorni kipijo do nebá, in	streha	se visoko tam od zlata lesketá	A
mramorni kipijo do nebá, in	streha	se visoko tam od zlata lesketá	A
stojim pod tabo, rodna, tiha	streha	ti, še tujino nosim s sabo, bodi	A
tukaj je naš hram, tu je naša	streha	in pod streho tram, tu sezidaj	A
otavo narasla voda zmendrala.	Streha	nam pušča. Sekira podira kolje	A
zarana je postavljena platnena	streha	nad njegovim bankom in ta lepo	A
otrokom, in vodoravna platnena	streha	se ziblje nad čolnom, a mlačna	A
ker nad stropom je prav gotovo	streha.	Pa še bolj se zdi vročina vsiljiva	A
narazen od starosti. Slamnata	streha	je z mahom poraščena in globoko	A
drugega krila, nad zidom rjava	streha,	na strehi čokat dimnik, iz dimnika	A
modra tišina kakor pločevinasta	streha,	in tudi votlo ropota kot pločevina	A
nagledati. Bela, sveže prebeljena,	streha	slamnata, a skoraj črna, črna	A
lepa hiša, krita z rdečo opeko.	Streha	je videti nova, saj se svetla	A
spet je glasno rekel: »Rdeča	streha	se v soncu kakor plamen preliva	A
Justina!...	Streha	se je sesedla.Plameni so švignili	A
razpotegnjene njive in stare vrbe,	streha	na hiši in kolovoz, ki se je kakor	A
ne bo veliko škode, tudi če se	streha	zruši ljudem na glave - in jo	A
nekam dobro pri srcu. Zdaj je	streha	nad glavo in to je važno!Seveda	A
potem so ga odgnali. Ko se je	streha	sesedla in so plameni razsvetlili	A
vendar niso slepo gledala v svet.	Streha	je bila iz belih desk in se je	A
Obrekarjevo hišo, kjer je bela	streha	dišala po smoli in svežini.Onstran	A
»O rodni dom, o hiše očetove	streha	ti! Siromaku si grad	A
je vse, komaj da mu je ostala	streha	nad glavo.Ko je umrl, so vaščani	A
več, saj ga je že oče opustil.	Streha	pušča, treba bi bilo marsikaj	A
daljša; v zgornjem koncu se strma	streha	skoraj dotika tal.Tik pod streho	A
hiš, stojnice lepo pospravljene,	streha	nad njimi, tržnica, prazna, umito	A
niso potrebovali stropa. Samo	streha	je bila zgoraj.Najprej je skušal	A
dolgovi, vojska ali revščina,	streha	je bila na slemenu nekoliko ugreznjena	A
vse so razvlekli, tukaj jima še	streha	v spanju lahko pade na glavo;	A
so temni madeži od vlage, kajti	streha	Samsove hiše pušča in rima je	A
da pozimi ne bi vleklo in da	streha	spomladi ne bi puščala.On pa bo	A
hiša Pečarjeva. S skrilo krita	streha	se vidi pozimi iz Doline, poleti	A
obdeluje težko; zakaj svet visi kakor	streha,	in kamenje ovira košnjo in oranje	A
živina dobro opravlja, če ne pušča	streha	in katero orodje bo treba popraviti	A
bi prosil, da bi se mi najprej	streha	prekrila in nova peč postavila	A
in ni bila še v nobenem boju.	Streha	bi se mi vendar lahko popravila	A
se nam ni nad glavo razrušila	streha,	in upala sem, da sem našla zavetje	A
jo čaka za starost vsaj lastna	streha,	se je bila zagrizla s toliko strastjo	A
dvakrat stopničasto prelomljena	streha	sega tako visoko, kot v tej ravnici	A
svoje ropotanje. Stožčasta lesena	streha,	pokrivajoča star kamnit vodnjak	A
cerkvino zidovje in s skrilom krita	streha.	Nikjer nobenega človeka in nikakega	A
brazde, barva prsti, straniva	streha,	koti, vogli, stene svoje.Globina	A
razen kar je stroškov prizadevala	streha	njegove kapelice in tudi to smo	A
na odprtino, nad katero so liki	streha	visele kamenene plasti.»Tu treba	A
mršava hiša zlatenične barve,	streha	ji je zlezla globoko v čelo.Iz	A
kadarkoli in kjerkoli katerakoli	streha	postala cela od vztrajnega gledanja	A
slavni ameriški cirkus Šparenblek!	Streha	je bila resnično nepremočljiva	A
Nasproti oknu onkraj ulice se dviga	streha.	Gledam vanjo ‒ stara je, marogasta	A
moral skloniti, če si lezel vanjo.	Streha	je bila iz klanih desk in obložena	A
Saj nisi reven, ko je nebo tvoja	streha,	pisani travnik tvoje počivalo	A
obložena s surovim zidom, le	streha	je bila lesena.Ko sem gledal tik	A
kjer se je svetila izza drevja	streha	njegove hiše.Dobro je razločil	A
strnila, ščiti so se nagnili kot	streha	nad četo, strelice so pokale in	A
oborožena četa obrnila ‒ nad njo	streha	ščitov ‒ in zbežala v dolino.	A
tal in pozdravljali gospodarja.	Streha	na vozu je padla.Dva krepka numidijska	A
debelo kamenje, ulivali kropa, toda	streha	je bila tesana iz debelih brun	A
čelom, s košatimi obrvmi, kakor	streha	obešenimi nad oči.Obleka potepuška	A
hlebi velike lise od zamoka.	Streha	ni držala.Med revnima pogradoma	A
dve med seboj povezani hiši, le	streha	je v sredini prekinjena.Ta streha	A
streha je v sredini prekinjena. Ta	streha	se blešči v barvi koral inopeka	A
Terranova.	Streha	skoraj ravna. Steklena stena spredaj	A
zapusti ustnice, že se pordeči	streha	in zazelenijo grički ... meglena	A
vse je dovolj prostora! Tudi	streha	je visoka; kakor si dolg, se ti	A
praznijo posli in popotniki, vegasta	streha	se vam podira nad glavo -- vi	A
Tedaj pa je videl, da se mu	streha	ziblje nad glavo, prestrašil se	A
plamen do neba. Tudi farovška	streha	se je bila že trikrat vnela in	A
bo treba, da se nama ne podere	streha	nad glavo!“ ”Čemu pa mi take	A
počasi nerodna starinska kočija.	Streha	je bila nenavadno velika, iz močnega	A
posamezna debla in videla se je nizka	streha	bukovega in hrastovega vejevja	A
je moj gospodar. Toda kakor je	streha	nad tabo in mano, takó so božje	A
kakor je nebo, kadar se božja	streha	vzdigne do nebes in se zvezde	A
bila postelja, nebo mu je bila	streha;	črni borovci so mu bili bratje	A
v grob strmeče. Tam je bila	streha	od vetra oskubljena, kakor vrabčevo	A
belo zidovje; okna so zelena,	streha	je rdeča -- kakor mlado kmetiško	A
dlanjó pobožal. Samoten dom; strma	streha	večja od hiše same, okna majhna	A
je burno zibalo temno vejevje,	streha	se je odpirala nastežaj ter se	A
pred seboj; kadar se je odprla	streha,	se je usulo na šušteča tla kakor	A
vozu, podobnem mestnemu omnibusu.	Streha	se je zdela tu pa tam nekoliko	A
nami nizko sivo nebo, ali je bila	streha	od rosnega jekla; vzduh je bil	A
z vami par besed.“ ”Pompilij	Streha,	državni poslanec ...Izvolite ...“	A
kadar jo rabijo ... Gospod Pompilij	Streha	pravi, da je prišlo iz mode in	A
okna se tiho smehljajo v zelenju,	streha	vriska pod rdečim soncem.V izbi	A
novim kositrom. Res je stara	streha	že močno puščala, pa tudi videz	A
ste kaplan? To je pa tam, kjer	streha	na zvoniku cveti, kajne?«	A
poglejte, v kakšnem stanju je	streha	našega zvonika...«Naj mi bo oproščeno	A
pomagali so tudi domačini, in	streha	je bila v štirinajstih dneh prekrita	A
»Takole, po občutku...	Streha	zvonika pač ne more meriti enajst	A
In res je bilo tako. Ista	streha	na zvoniku je zdržala še dolgo	A
Napravljena je bila od desak	streha	nad tem prostorom, a na spodnji	A
sedaj se daruje v njej sveta maša!	Streha	na njej pa je že tudi raztrgana	A
Dagarinka gorela kakor slamnata	streha,	če strela udari vanjo! Kratek	A
oblačene stene, tu in tam raztrgana	streha,	vse to je dajalo poslopju že tiste	A
razvname, da gorita kakor slamnata	streha,	na katero je vrgel Turčin svoj	A
hlevom in kako je raztrgana lesena	streha	po poslopjih.Tudi zidovje se mu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani