nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Pri cerkvi, zaradi vidnosti z nižin postavljeni ne sredi, temveč na skrajnem robu odgrajene ravni, pri razgledni klopci ob obronku, domala že ob poraščenem prepadu, sta se ustavila. Ob njunem vznožju, po robu naokoli v visoki travi žarometi, v ponočnem siju katerih se petelinita v dolino cerkvino zidovje in s skrilom krita streha. Nikjer nobenega človeka in nikakega hruma, povsod gorska tišina, tudi iz nižave le tu in tam brezglasno premikanje, od tod kak redek, zaostajajoči zvok v neskladju z gibom, brezglasje v gozdu, le za ograjo spodaj pri lesi pozvanjanje živine, ki ju je bila izvohala prepozno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani