ključ (6.010)

dejanje ‒ in celjskih dvorov zlati	ključ	bo tvoj. VERONIKA Vse se je	A
sem: Tvoj meč ti vrnem in zlati	ključ	gradu ti izročim nocoj.In Svetemu	A
Tu, glej, tvoj meč ‒ in tu je	ključ.	Skupaj zavladava, skupaj razpredeva	A
Gospa, potlej baron GOSPA	ključ	od štibeljca ven potegne in potlej	A
da bi ne vem kje bila. Tebe za	ključ	ne smem prositi, to se tako zastopi	A
skazati. Zapre srednja vrata in	ključ	ven potegne. GOSPA sama pri	A
bom nič več rekla; dala ti bom	ključ:	ampak skozi tvojo ljubezen, če	A
Ljubezen! GOSPA vstane in mu	ključ	da: Obljubi mi, da ne boš fantu	A
bom spričala ‒ BARON vzame	ključ:	Nočem nič več slišati. GOSPA	A
oblekel! . / . / stran 48 . /	Ključ	se obrne v vratih, ki se odprejo	A
Slišati je, kako se obrača	ključ,	potem se odprejo stanovanjska	A
imej učitelj zaklenjena usta,	ključ	do ključavnice pa obešen na šolske	A
okno.) Morebiti rabite tudi	ključ?	MENTEJ Ne, nič.	A
... « In	ključ	zarožljá in raj odprt, In Primož	A
dni, ko vsem odpre grobove božji	ključ.	Naproti hitel bom ti jaz tedaj	A
knjige! Morda so tvoje primernejši	ključ	do vere moje?« »Ključ?	A
primernejši ključ do vere moje?« »	Ključ?	Ključ?	A
»Ključ?	Ključ?	Da, tukaj je ključ!« zakliče starec	A
Ključ? Da, tukaj je	ključ!	« zakliče starec in vtakne ga v	A
da, da! Za srečo vem: ti bodi	ključ,	za pravdo vem: ti bodi luč mojà	A
Spoznanje kje je, demon, kje je	ključ	do sreče?...Tvoje peklo bodi raj	A
smrt! predolgo se ne múdi: ti	ključ,	ti vrata, ti si srečna cesta,	A
so zanj končane. Dvakrat obrne	ključ	- in to je vse. Mordá kdaj skoz	A
vlečem nase. Navlečem, vzamem	ključ	in pohitim. Zaklenjeno.	A
govori. Nič ne misli, ko z naporom	ključ	vrti. Tudi on ne misli nič, le	A
ceste prekrižane, v dlani stiska	ključ.	Ognjene oči privide meljejo, telo	A
al′ men′ pa boš dala od kamrice	ključ.	»Za kaj pa bo tebi od kamrice	A
»Za kaj pa bo tebi od kamrice	ključ?	Saj sama ne spim, pri mam′ci ležim	A
gor po štengcah, na oknu najdeš	ključ,	saj s tistim boš odpiral, jaz	A
še večja tišina vse naokoli. In	ključ	se je vrtel in v uri je delalo	A
stran 115 . \/ zvonko rožlja	ključ.	Potem pa je zvok zamolkel, ker	A
Kakor mehanik svoj angleški	ključ.	Dvoje dlani, tesno zadrgnjeni na	A
hramček bo zaprt...« »Ali iščete	ključ?	« je vprašal Peter Majcen.	A
ključ?« je vprašal Peter Majcen. »	Ključ,	seveda, ključ...« »V vratih	A
Peter Majcen. »Ključ, seveda,	ključ...	« »V vratih je.«	A
ključavnici pa je tičal ogromen	ključ.	Umikal se je vratom.	A
zaklenila vrata s skrbjo, dala	ključ	pod prag, kakor bi se imela že	A
je. Zdaj zaklepa hišo, skriva	ključ	v duplino stare tepke in se poslavlja	A
pogledati, če bo treba koga vzeti pod	ključ,	«se je skušal pošaliti, čeprav	A
zaklenjena. Segel je v žep po	ključ,	ključa nikjer.Izgubil ga je, padel	A
v hram, Nace je dvakrat obrnil	ključ	in ga vtaknil v žep.	A
napisali. V vratih je zaškripal	ključ.	Vstopili so na mračen hodnik.	A
izpod oboka na siva tla ... Ko je	ključ	zapel ob ključavnici in so se	A
kjer imava dragoceno pohištvo, ta	ključ	je od sobe, kjer hraniva zlato	A
kaj je v tisti sobici. Vzela je	ključ,	gromozansko velik in težek je	A
zakleniti vrata, potisnila je noter	ključ,	obrnila, da je škrtnilo, potem	A
in videla je, da je, o groza,	ključ	ves krvav.Tekla je k vodnjaku	A
ki jih je poznal tedanji svet,	ključ	pa je ostal lepo posvinjan s krvjo	A
Lorcia ji je pokazal sobo in obrnil	ključ	za njo.Mravljinci so mu šli po	A
in slišala je, da je oni obrnil	ključ	v ključavnici. -	A
glasom, ki je dal slutiti, da ima	ključ	do neke skrivnosti, pojasnil,	A
zračnega svežca. Dolgo vtikaš	ključ	v ključavnico, potem sediš in	A
mu je skozi vrata in zasukala	ključ.	Z golimi rokami je steklena vrata	A
Kaj se v človeku obrne, kak	ključ	škrtne, da se misel vrača k vsem	A
Stranski ris. Obrnem	ključ	in avto steče.Žarometi luknjajo	A
za njo zaprla vrata in obrnila	ključ.	Ni naju opazila.	A
bilo slišati ničesar. Potisnil je	ključ	v ključavnico, zasedeno.Vrnil	A
robec, vse. Sunkovito vtakne	ključ	v odprtino, obrne, odpre vrata	A
skozi prostor in dvakrat obrne	ključ.	Globoko diha.	A
blizu stikalu, ko dvakrat zasuče	ključ	in se spusti po stopnicah.Znano	A
sobi sem za seboj dvakrat obrnil	ključ.	Vrtel se je strop in postelja in	A
17 vlomilcev in 128 tatov. Pod	ključ	je moralo 22 tihotapcev in 105	A
ne odklepa. Še in še sem vrtel	ključ	v njej, potem so se vrata nenadoma	A
tja ven na hodnik. Zasukal sem	ključ	v ključavnici, sunil začudenega	A
prodajo na debelo. Obrnil je	ključ	v žabici in tako sklonjen je s	A
rečem, stečem in dvakrat obrnem	ključ.	Ne vem, kako dolgo sem stal	A
je k vratom in Še enkrat obrnil	ključ.	Nobenega namena ni imel.	A
zaklenjena. . / . / stran 136 . /	Ključ	je dvakrat obrnjen in v ključavnici	A
stopnicah. Potem je vstal in pobral	ključ,	ki je ležal na tleh.Vtaknil ga	A
debelejšem robu se je zataknilo,	ključ	je kovinsko škrtnil. Zaprl je	A
njegov kapetan mu je namreč dal	ključ	od pisarne, ker jo je moral popoldne	A
štirinajst, zato so imeli oni s sabo	ključ	s številko štirinajst.Kaj naj	A
obljubili, da jim pošljejo zahtevani	ključ	in kurir je prišel k njim hkrati	A
tresočo roko poskušal vtakniti	ključ	v ključavnico za vžig.Rac mu je	A
ključavnico za vžig. Rac mu je	ključ	grobo iztrgal iz rok in ga zalučal	A
nekaj trenutki. V rokah je držal	ključ,	ki je odpiral zadnjo ključavnico	A
V vežnih vratih je zaškripal	ključ.	‒Dober večer! ‒ se je kmalu nato	A
zaprla. . / . / stran 59 . /	Ključ	je žalostno zaškrtal.Starka se	A
Kovček je zaklenila in izročila	ključ	Štefanu. Stara ura je odbila poldne	A
ujeta luč moj ljubi je izgubil	ključ	ne zmore biti zame mlad v spominu	A
stegnil nazaj in ji položil v dlan	ključ	z velikanskim medeninastim obeskom	A
mesecih in kjer se je obračal	ključ	v omari na podstrešju na dan svete	A
sta se bila ločila in vzela eden	ključ	in drugi luč.Tako kratko živimo	A
živalco, končno je zatlačil dolgi	ključ	za hlače.Vrani niso delali težav	A
copate pod posteljo, kljuko,	ključ,	prag in hodnik, vse to seveda	A
skodelice in pribor, dajala jih je pod	ključ,	si jih podrejala, jih spravljala	A
jerebičke, ako prideš pred Novakuljo.	Ključ	od kuhinje leži na tramu nad durmi	A
zaprl duri v sobo in tiho obrnil	ključ,	da bi otroci, ko bi se zdramili	A
skočil k durim in jih zaklenil - še	ključ	je vzel ta mrkač k sebi - potem	A
Ivankino sobo je zaprla in vzela	ključ	k sebi. Prihuljena resnost s tajno	A
da je bil šparovček narejen na	ključ	‒ z železnim zaklopcem in se mu	A
za vrat in je privlekel na dan	ključ	od občinske blagajne: »Hehej,	A
. / stran 53 . / Tukaj imam	ključ!	« Ključ je imel policaj, to je	A
Tukaj imam ključ!«	Ključ	je imel policaj, to je res, toda	A
in je bila trdno zaklenjena,	ključ	pa je ležal na oknu. Cefizelj	A
je ležal na oknu. Cefizelj je	ključ	vzel in pohlevno odklenil vrata	A
pa našla pri tej priliki hišni	ključ,	ki smo ga dolgo pogrešali, in	A
Zaklenjeno ima. Vem, da ima zaklenjeno,	ključ	pa skriva.« »O,« je rekla gospodična	A
gospodična, »gospodarju je vsaka reč	ključ.	Še sekira!«	A
jako smešno. Zaklenili smo ga,	ključ	izročili krčmarju z naročilom	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani