ključ (101-200)

da mu odpre. In mož je vzel	ključ	od hišnih vrat. Ni ji kazalo drugače	A
je pustila. Zaklenila je duri,	ključ	spravila na običajni prostor pod	A
/ stran 193 . / Zaškrtal je	ključ	in se dvakrat zasukal, vstopil	A
podrobnejša vprašanja, ko je zahreščal	ključ	v durih Korenovega brloga.Nančino	A
okraski. V ključavnici je tičal	ključ,	notar ga je zasukal in dvignil	A
Ozrla se je okoli šupe, kje bi bil	ključ	od duri.Morebiti na oknu? ‒ pod	A
/ stran 224 . / šupo in hrani	ključ	...Zdaj se je domislila tudi sina	A
Čakajte ... « malo je pomislil, »	ključ	vašega brloga vam lahko dam.Nikogar	A
vihti gospod župan tudi krčmarski	ključ.	Pohvalili so ga žandarji: nobena	A
Tu je shramba za orodje.	Ključ	vtikamo pod to tnalo.« Mokarica	A
Mokarica se je pripognila po	ključ.	»Vzemi lopato, motiko in železne	A
Ančki so se šibila kolena.	Ključ	v vratih je zaškripal in ostala	A
zemljo, duša je kričala na pomoč.	Ključ	v vratih je zaškripil, vstopil	A
Previdno je odklenil duri.	Ključ	je tako neusmiljeno zaškripal	A
Murke. Ko je Hudournik iskal	ključ	po nahrbtniku, je Lisko radovedno	A
od koder koli prišel in vtaknil	ključ	v vrata, je že zažvižgal, mi ob	A
preskrbi dobro ključavnico in naj bo	ključ	tule v hiši shranjen.«Mož ji ni	A
taka nova lopata, toda v vratih	ključ.	Modra žena je preprečila jezo in	A
kamor koli.« Tiho je zavrtela	ključ,	odprla in prisluhnila.Iz hiše	A
odšla, zaprla vrata, zasukala	ključ	in si ga vtaknila v žep.Neopažena	A
Golob je planil v hišo in prinesel	ključ	od cerkvene skrinjice ter ga pomolil	A
se ni več premagal. Vzel je	ključ	in rekel: »Je že prav.So še drugi	A
je vprašala mati in držala za	ključ.	»Kako ste čudni,« je bil glas	A
zastražena, da bi jih ne odprl zlati	ključ	mehkužnega patricija, kadar je	A
Nam pa je dala usoda v roke	ključ,	s katerim odpremo zopet srca bratov	A
zaklenil vežna vrata in skril	ključ	v kradi med polena.Potem je ubral	A
vratom. Z roko je prijel za debeli	ključ,	da bi ga zavrtel in pogledal skozi	A
verjel pijancu!« Roka je izpustila	ključ,	zunaj je pa Jok glasneje zakričal	A
pismo in ga zaklenil. Ko je skril	ključ,	si je pomel roke in vsa moč se	A
vrata zaprl, nadučitelj je obrnil	ključ.	Med množico je završalo	A
NA BEGU »Torej tukajle bo skrit	ključ	do vaše trditve: Nekaj sam, ne	A
skrivnostno slovesnostjo sta zaprosili	ključ	od gospodarja in šli v sobico	A
jo je odpiral tako gromozanski	ključ,	da sem od nekdaj mislila, takšen	A
zaprla, žužnjanje v kopalnici,	ključ	v vhodnih vratih.Skopála sem se	A
zapustila sobo, zaklenila za seboj in	ključ	spustila v notranji predalček	A
Pojdimo, no, kaj se obirate!« »	Ključ	mi pa potem daj v torbico, za	A
toda svojo sobo sem zaklenila in	ključ	vzela s seboj.Ko so se zaprla	A
že vidijo vrata sobe. Kje je	ključ?	Ni ga.	A
»Bom pa počakala, da pride.	Ključ	imam ... ampak ne že od nekdaj,	A
mogoče, da gre vse tako hitro?’ »	Ključ	imaš?« je tiho vprašal. »V torbici	A
torbici,« je dahnila Veronika. ‘	Ključ.	V torbici.	A
želja? Kako dobro je, če imaš	ključ	v torbici.In če nisi v skrbeh	A
Le daj,« je odvrnila Veronika.	Ključ	je sodeloval.Sam je zdrsnil v	A
Martina je hitro zaklenila in	ključ	vtaknila v svojo torbico.Veronikina	A
Nisem tako nor, da bi rinil pod	ključ!	« »Miha, ti si premehak	A
zaklenjeno, ni dosegljivo. Včasih se	ključ	ne najde takoj, in v tem primeru	A
italijanskim kalinom! Pa kam je dala	ključ?	Včasih ga ima v žepu predpasnika	A
»Soba 113.	Ključ	visi.Najbrž obeduje.«	A
jih zaprl za seboj in obrnil	ključ.	Zdaj je pohitel, čeprav	A
Lovreka, mu stisnila v roko velik	ključ	in naročila: »S tem ključem odpri	A
in vzela z nje ogromen zarjavel	ključ	s starinskimi okraski.	A
prikazovala v čisto novem svitu: kot	ključ	k neznani, prav gotovo obstoječi	A
nekdanjega vhoda v podzemlje, katerega	ključ	je risar na prebrisan in hkrati	A
namesto nje uslužno zaklenil vrata,	ključ	pa za morebitne potrebe obdržal	A
velik, nekoliko zarjavel starinski	ključ.	S skrivnostno trepetajočim glasom	A
glasnih ljudi ni maral -, zavrtel	ključ	v vratih, vodečih v votlino, in	A
nadalje slišal, kako se je zavrtil	ključ	v ključavnici. ”Kaj je znorela	A
nekoč?“ ”Saj so duri tam in tudi	ključ	je v ključavnici: zakleni!In če	A
za kljuko; tedaj se je zavrtel	ključ	zadnjikrat in za zmerom, zob se	A
nato je odklenil duri v cerkev;	ključ	je bil v ključavnici.Naglo, s	A
prostrano vežo; nató je poiskal	ključ	ter odklenil duri v občinsko sobo	A
občinske hiše, poiskal v temi	ključ	ter stopil v sobo.Prižgal je svetilko	A
V soboto pa bom vzela v roko	ključ,	v soboto bom spoznala, kateri	A
bile zapàh pred tujim življenjem,	ključ	in prag do nezaslišane skrivnosti	A
nezaslišane skrivnosti, ki je morda	ključ	in prag do vseh drugih, v neskončnosti	A
katero še nihče ni pogledal; in	ključ	do nje je hranil tako oprezno	A
par trenotkov, ko se je vrtil	ključ	v ključavnici, sta molčala obadva	A
Kaj se je zgodilo?“	Ključ	je zahreščal in med vrati se je	A
”Vrata so zaklenjena, obrni	ključ!	“ je zaklical Malinovec nad stopnicami	A
zlovoljnost nego bojazen. Vzel je	ključ	izpod slame pred durmi in je odklenil	A
davil!“ Postelja je zašumela,	ključ	se je zavrtil v ključavnici.”Počakaj	A
bi se zaklenil v izbo in vrgel	ključ	skozi okno.Ali če bi to storil	A
zaklenil je duri, spravil je	ključ	pod prag in je šel. Komaj je	A
zdravniku in mu je stisnil v roko	ključ.	”Tam skozi!	A
Polagoma, obotavljaje se je vrtil	ključ	v ključavnici. ”Spoznal me	A
Ko se mi je zdelo, da se je	ključ	že popolnoma zavrtil, sem krepko	A
železna vrata in zapahnejo se zopet;	ključ	zarožljá v njih.V noč odmeva vzklik	A
omara zaklenjena, mati pa imajo	ključ!	“Pomislila je.	A
v svojo celico, a ko se zavrtí	ključ,	plane kvišku in bíje ob duri s	A
si zaklenila duri, zavrtila si	ključ	počasi, narahlo, da bi ne slišala	A
kadar pride ... počasi bo zavrtila	ključ,	ozrla se bo po izbi, prižgala	A
stopil k durim in zahreščal je	ključ	v ključavnici. Metka se je	A
je že spet napravil. Kje imaš	ključ?	“ Premaknil se je stol, skočila	A
- ali vidiš, kam sem spravila	ključ?	Le poslušaj -- ali slišiš, kam	A
dobro vse pripravila? Ali imaš	ključ?	Ključ visi za durmi!	A
Ali imaš ključ?	Ključ	visi za durmi!Ali si že poskušala	A
sobe, mimo postelje, segla je po	ključ	in je odprla duri.Prav nalahko	A
duri. Prav nalahko je zahreščal	ključ,	komaj duhovi so ga slišali, in	A
kakor da bi se bil obrnil urno	ključ	v ključavnici. Stopila je,	A
visokih duri. Pompilij je zavrtil	ključ	in po nekaterih komplimentih in	A
ekrščanske noči. Ampak komaj je zavrtel	ključ,	komaj je postavil svečo na mizico	A
Vrata so bila zaklenjena, in	ključ	sem nosil s seboj.Kako bi bilo	A
hišna vrata s hrupom zapirala,	ključ	je zahreščal.Zapoznelci so hiteli	A
zaklenjen, večni založnik hrani	ključ	do skrinje.Še enega poglavja ne	A
posebno kamrico, za katero nosi	ključ	zmerom s seboj in ga ne posodi	A
Čakaj, Joanne! Vzemi	ključ	pa pojdi v klet po vino.Magdalena	A
obhodnik je lačen.« Obhodnik je vzel	ključ	in vrč in šel po vino.Ko se je	A
je, da je vikar od zunaj obrnil	ključ.	»Gospod,« se je zganil, »zakaj	A
na leseni polici. Potisnil je	ključ	v vrata, odprl in zaklical: »Katrica	A
Odprite!« V vratih je zarožljal	ključ.	»Zadnji čas!« je vzkliknil Matevžek	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani