blisk (101-200)

da te ne pustim samega.« Kot	blisk	drevita poskušat znova srečo,	A
vlažno roko na njeno ramo. Kakor	blisk	je videla švigniti nekaj rdečice	A
napadalčevega lica, ali kakor	blisk	ji je šinilo skozi glavo in je	A
»Jeričina hči živi.« Kakor	blisk	je prešlo nekaj temnega preko	A
vode v obraz, oči mu je zdramil	blisk.	Začutil je svoje telo, vlago in	A
nosil dolgo, težko metlo, in kakor	blisk	je švigal ž njo po predpekla parketu	A
vidi, da to otroče umira!« Kakor	blisk	se je nato raznesla vest, da je	A
hrvaški konjiki v mesto. Kakor	blisk	se je razširila vest po hišah	A
suhorebrne konje, a ti so šli kakor	blisk.	Če pa jim je hotela upehati noga	A
svojem ležišču, odrinil jo je kakor	blisk	po bregu.Še celo srna je pogledala	A
ter poskakali v sedlo. In kakor	blisk	smo drvili nad Turčina, in smrti	A
beli Ljubljani pa se je kakor	blisk	razširila vest o cesarski milosti	A
. / . / stran 22 . / »Kakor	blisk	udarim med stare mu dneve!« reče	A
pozdravi. Oni se prikloni in kakor	blisk	mu šine pogled po mladem človeku	A
beži!« In tovarišica izgine kakor	blisk	v grmovje. »Tu se pobira moj	A
Ernesta Malca! Ta misel mu kakor	blisk	prešine trpečo dušo.Ta stvarca	A
Samo en pogled! Potem pa kot	blisk	od tod! »Ana!«	A
Grozne besede so ga opalile kakor	blisk,	naslanjal se jek steni in nekaj	A
kri ji izgine iz lica in kakor	blisk	se dvigne s sedeža svojega.Stari	A
pogledala več. In ko je nekega dne	blisk	v tisti stolp udaril ter ga požgal	A
tu nisva pričakovali nikake!«	Blisk	mu je šinil iz očesa.Hotel se	A
vzkliknila je srdito. Ali kakor	blisk	je bil pri njej.Že jo je bil objel	A
naokrog, potem pa se vzdignil kakor	blisk	ter se podil za plenom pod sivo	A
Staro lipo sredi vasi je razkrojil	blisk,	da se je vzdignila iz korenin	A
pa sta tedaj razsajala grom in	blisk	in na mala okna se je usipal dež	A
Moja mati ‒ luteranka!« Kakor	blisk	se je postavil kvišku.S kalnimi	A
žalostni Miha s svojim tovorom kakor	blisk	pri tleh in je kar najspretneje	A
pridrsel piskajoči tramvaj. Šofer	Blisk	je pihnil v rjasto trobljo, odprl	A
po svojih lesenih glavah; šofer	Blisk	pa se je le zazrl v belo nebo	A
Ne, to pa že ne!	Blisk	je še ugasnil žmrkajoče luči in	A
ljubiti, kar mine naglo kakor	blisk,	ne pa hiteti tja, kjer čaka večno	A
stemnilo. Drugega se ni videlo ko	blisk,	ki je strašno švigal okoli barke	A
pravila mati, tam sta Grom in	Blisk	doma.Da, mora, mora, in skoraj	A
pošilja nad ljudi, če ga razjeze,	blisk	in grom.Prav.	A
ukazala skrbna mati, Jezerna Roža.	Blisk	je presekal oblake, nagrmadene	A
Ponirek je od groze otrdel ‒	blisk	in tresk in grom, vse hkrati.	A
hrbet. Na nebu se je spet vnel	blisk,	za hip potrepetal in posvetil	A
zagledal Belo Ovco. Da bi pomirila	blisk	in grom, je žgala na žerjavici	A
zadivjala z vso silo. Vžigal se je	blisk	na blisk, da je razvalovljeno	A
vso silo. Vžigal se je blisk na	blisk,	da je razvalovljeno jezero žarelo	A
raztogoteno zakrulil in kakor	blisk	oddrvel za pobeglim krdelom.	A
priklanjala pod sunki vetra. Slepeč	blisk	je razklal nebo.Prek Velikega	A
»Vidim.« Slepeč	blisk	je presekal nebo in trd grom je	A
raznese se med njimi naglo kakor	blisk	novica, ki jih je mogla v njihovi	A
kaj, a groza ga je bilo in ko	blisk	šinilo mu je misel po glavi:	A
srcu, ki pridejo in zginejo kakor	blisk.	Kadar jih čutimo, ne moremo oči	A
prijatelj, to mi je bilo dovolj, kakor	blisk	me je prešinila misel, da bi mi	A
nameščeval očeta, ki ga naj bi bil	blisk	zadel, kajti hudoben človek je	A
zraven sebe; tako ti piha kakti	blisk;	za vozom, sem dejal.« »Le brž	A
mlinar fanta za ušesa hitro ko	blisk.	Gospod je imel dosti opraviti,	A
teptati. Ali prepozno je, kakor	blisk	naglo je vsa slama v ognju, cela	A
prepovedim nasproti se je kakor	blisk	razvedelo drugo jutro ne samo	A
za goro. V gradu pak se je ko	blisk	raznesla novica med hlapci, da	A
ima posebnega kaj razodeti. Ko	blisk	iz jasnega zadene ga žalostna	A
te besede čul, prešine ga kakor	blisk	in zgrne se v omedlevico na tla	A
grozoviti krik: »Allah, Allah!« in ko	blisk	se naglo začuje strašna beseda	A
bosih nogah z bičem švrkne. Kakor	blisk	je bil pastir na nogah in se je	A
vsi so gledali za njim. - Kakor	blisk	pa je šinil sokolič mednje in	A
napol razcvela očnica. Kakor	blisk,	ki preseka temo, se je posvetilo	A
Markovo priznanje je bilo kakor	blisk,	ki se je posvetil. In trije, Marko	A
da so se mu lasje naježili. Kot	blisk	se mu je posvetilo, da je zašel	A
peljati, trene z vajeti in kakor	blisk	šine konj z lahkim vozičem po	A
nevarnost, in grem domov. Kakor	blisk	se je raznesla skrivna novica	A
konja, na drugega se usedem in ko	blisk	sem jo dirjal zopet na cesto po	A
Mladenič vrže puško iz rok in ko	blisk	nagel je pri graničarju, prime	A
Peč popolnoma pripravil ‒ kakor	blisk	naglo je odpahnil Francè graničarja	A
odločno ter vstane s stola. Ko	blisk	se je posvetilo nekaj v Elzinih	A
šinilo po glavi kakor resničen	blisk.	»Luč, luč semkaj!« je vpil in	A
ga je obenem, da je skočil ko	blisk	v stran, kjer je počenil za široko	A
njenega govora. Potem pa so mu ko	blisk	šinile v spomin besede Andrejeve	A
stran 9 . / Zunaj že tuli vihra,	blisk	za bliskom svita skozi majhna	A
Brez teže se bo gibalo kakor	blisk,	in če ga presekate ali prestrelite	A
nima slovanskega značaja. Kakor	blisk	v temni noči je zasvetil junaški	A
zasvetil junaški vojvoda Samo, kakor	blisk,	po katerem je bila noč le še temnejša	A
kakor limonada in ne žgoč kakor	blisk	iz ust veleumovih ... Kdor ima čast	A
na vseh straneh se zabliska ...	Blisk	nas slepi, grom gluši, ploha škropi	A
Trenutek še in po črnem nebu švigne	blisk	kakor goreča kača, grom zabobni	A
umor. Zdaj se močno zabliska,	blisk	razsvetli skale in gore, Almira	A
začudeni, a vse je zopet utihnilo.	Blisk	je razsvetljeval temno noč in	A
prikuje k zemlji strašen prizor.	Blisk	razsvetli znova strmino in gori	A
Ali kaj je to? Kakor	blisk	šine skozi odprte duri čez vežo	A
jahala in kako je jahala! Kakor	blisk	po nebu je letela na svojem iskrem	A
kako ga je zadelo to ime; kakor	blisk	je nekaj šinilo čez njegovo obličje	A
prikaže Metka iz gozda, kakor	blisk	plane kvišku in jo pozdravlja	A
zasliši najmanjši šum, in kakor	blisk	skoči na noge, in tedaj gorjé	A
sladka groza me spreleti kakor	blisk	ter mi omami dušo in telo! Šele	A
vratca se zapró za njo ‒ kakor	blisk	šine mi voz izpred oči, zastonj	A
po konjih, kočija zdrči kakor	blisk,	soseda pa za njo v tek!Kmalu se	A
. / . / stran 58 . / Kakor	blisk	šineta vozova drug za drugim.	A
ločil na veke od mene. Kakor	blisk	si šel.Stala sem in gledala, ko	A
ko škrlat, iz oči mu je švigal	blisk	in plamen, usta so otekla in se	A
čudno življenje, kakor ogenj in	blisk.	Poskakovala in vrtela sem se z	A
prasce in plane proti njemu. Ko	blisk	šine na bukev in kliče na vse	A
Micko, ki sedi zraven njega. Kakor	blisk	ji šine v glavo neka misel.Družini	A
okovane čevlje in zavriskal. Kakor	blisk	je šinil po strmem snežišču in	A
Divje koze so hitrejše kakor	blisk	in plezajo po skalah kakor mačke	A
naj jih pasem, ko pa bežé kakor	blisk	po gori?« je zajavkal.»Do večera	A
A divja koza je bežala kakor	blisk.	Hitela je po skalovju in hipoma	A
črni polici divjo kozo. Kakor	blisk	šine navzdol, in divja koza nima	A
nenadoma spustil k tlom; kakor	blisk	je šinil h goščavi, ki se je raztezala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani