SRD (3.319)

Poznam te!“ - Zato je njegov	srd	do Petra najgloblji in njegovo	A
imeli še upanja, - ali ravno tá	srd	jih razkriva ...Da bi slišali, kakšne	A
da te ljubim, Tybalt, manjša mi	srd,	ki bi se ti spodobil za tvoj pozdrav	A
anesljivost! . / . / stran 207 . /	Srd	prekipeči bodi moj vodnik! Hej	A
slavnimi brati (pač mnogim na	srd!	) Bog sesti velí mu na klopi.	A
jezé se, Do vrha je vskípel njih	srd	... Egipčani, njim jo žrtvújmo	A
ne zveže!’ Očetu se razvname	srd,	iz prs privre mu govor trd: ‚Če	A
Iraku pred lepim mestom Kabo.	Srd	mu šviga iz oči ponosnih, v srdu	A
/ . / stran 86 . / in kes in	srd	sta zrasla, sramota ino mojga	A
mu zasmeh. Malo nas muči tvoj	srd	al' vendar si mislimo v jezi:	A
svoje, bodem líl strupeni	srd:	naj pogubo vsaka poje,	A
tr�p se gléda pláh; li polni	srd	jih ali stráh? ”Junáki zvesti	A
Vračam se preljuba k tebi v duši	srd	in jad; dva prijatelja sta	A
srca v njegovem nemiru otroški	srd,	pozabljene solze, to vranci so	A
srca v njegovem nemiru otroški	srd,	pozabljene solze, to vranci so	A
jih sploh živi o krvi brata ‒	srd,	sveta jeza v prsih se mu vname	A
ljubi vse, kaj hočem jaz početi?	Srd,	jeza, čutim, v prsih se mi taja	A
zlobe duh, zavisti kleli gad, in	srd,	krivica in napuh grme v pekla	A
prozornih globočin nevihte temne	srd	ne moti, krasnà si, hči planin	A
prozornih globočin nevihte divje	srd	ne moti! Pa oh, siroti tebi žuga	A
brezbrežna voda splahne? Kdaj	srd	neba se upokoji? Mar Bog na veke	A
Sivo jezero onemoglosti. Mrtvi	srd.	V oktavah se vzpenjam nad lastno	A
borbe v Smrt, da se razrase tihi	srd	in da ugasnemo.‒	A
loče. tako nas odstranjuje božji	srd.	Zaškriplje ta z zobmi, ta se krohoče	A
mi je bilo pri srcu, onemogel	srd	je besnel po meni, iščoč si smeri	A
znata tudi teči prav počasi.	Srd	se je v meni polegal že pred Grgarjem	A
izpopolnitev svoje izobrazbe.	Srd	se mi je polegel, tovariševa pojasnila	A
Nagnal bi ga, falota!	Srd	ga ima na sina, srd na hčer; in	A
falota! Srd ga ima na sina,	srd	na hčer; in vendar mu je težko	A
da je njegov molk samo zgoščeni	srd,	neuklonljiva trma. »Čevlje ima	A
. \/ gel in zanjo neprikladen	srd.	In taka, zgovorna in jezna, se	A
velikih in temnih očeh sta bila	srd	in začudenje.Srd se je počasi	A
očeh sta bila srd in začudenje.	Srd	se je počasi razblinjal, a je	A
in v tem ga je prevzemal top	srd,	kakršen napade žrtev, ki ji je	A
nebrižnim hladom, vžgati silen	srd	v moškem, je pomislil, a večinoma	A
kri, sejejo svojo bolest, svoj	srd	in svoj gnev.Žal, da jim to zadnje	A
samim sunkom prevrže iz obupa v	srd.	»Ti si!« plane pred Modrijana.	A
Krotiti je treba jezo v sebi,	srd,	gnev, ira se človeka polasti	A
on sam, Simon, v prsih ukrotil	srd,	sleherno ošabnost in napuh, ki	A
glavo, iz njegovih oči je izginil	srd,	bile so mrzle: najraje bi te pognal	A
kljuje v srcu, zamenjata jeza in	srd	na ta dva, ki sta zaveznika, drug	A
prhali tudi trikrat dnevno, so svoj	srd	znašali nad prijatelji in vzdušje	A
kako ga prevzema svetopisemski	srd.	Kurbe se delajo, kot da ni bilo	A
zagleda luč, kar mu zbudi silen	srd.	Premec je zaprt, on se mora skrivati	A
je bala Cila, da jo bo premagal	srd,	ki ga je s težkim trudom zadrževala	A
major. Tako daleč pa ni segal njen	srd.	Samo spozna naj, kakšno nevarnost	A
toda močnejši je bil škodoželjni	srd,	ki mu je kazal onemoglo jezo osuple	A
povzročila njegova nemarnost. Silen	srd	ga obide in gorjé Caheju, če bi	A
da ne pade name grofov sum in	srd.	« Kornelijo je to nekoliko potolažilo	A
V srcu se mu je zopet vzbudil	srd.	Še nad fantom se je hotel znesti	A
naježenimi obrvmi. Iz oči mu je švigal	srd.	Rekli so mu »polbog« stotnije.	A
bolezni. V srcu mu je vzplamtel	srd	do vojaškega stanu. Vojaška obleka	A
kletev. Mnogim je vzplamtel v srcih	srd	in so jezno škripali z zobmi.	A
kesanjem, le še nevolja nad nevoljo,	srd	na neučakljivost, na čeprav le	A
hudobna jeza nanjo skipela po žilah,	srd	na njeno ponesrečeno junačenje	A
stran 445 . / Težko zatajevani	srd	se je skozi nasmešljivo ljubeznivost	A
gor in dol. Jedva je krotil svoj	srd.	Zvesti šejk, ki se mu je plazil	A
naju: javno je hotel pokazati	srd,	da se je sešel z bitji, ki so	A
zaskrbelo župana. Streznil se je in	srd	se mu je umaknil strahu. V oknu	A
se je bila upehala nad sinom.	Srd	pa se ji je obrnil tudi zoper	A
pripeti kaj na telesu ali zdravju!	Srd	in tema sta mu premagala žalost	A
Kocmurju. Kocmurju se je zbudil	srd	zoper starca.»Mrtev je, da, mrtev	A
up, da se izmuzne očetu. Tih	srd	mu je vrel v srcu. Oštir je prinesel	A
je nenadoma dvignila Franca.	Srd	ji je seval v objokanih očeh.	A
roda do roda Slovenov in prižgal	srd	v duši, edinost v vseh srcih,	A
duši, edinost v vseh srcih, večen	srd	in večen boj Bizancu.A tedaj je	A
je stisnila v klobčič.« »Čemu	srd,	zakaj žalost po taki zmagi?«	A
nedolžnimi palatinci izbruhal	srd	zaradi ponižanega napuha. V nizkih	A
kriknil, kakor bi izbruhnil ves	srd	in strah iz duše: »Tunjuš!« Vojaki	A
Epafrodita, ko je utekel barbar, zadene	srd	glavo Irenino!« »Ne zadene je	A
razdejanje. Takrat pa ga je popadel	srd.	Zaletel se je z dvignjenimi pestmi	A
greste nad Tunjuša. Prevelik je moj	srd	na tega smrdljivca.Ko bi ga zagledal	A
dvignili valovi navdušenja. Zamrza in	srd,	ki sta gorela v dušah, zapaljena	A
obrvi - ali vendar je premagala	srd,	se pomaknila k dečku in mu pobožala	A
Aleni je izginil hipoma ves	srd	na Bresta, kakor iskra ji je bilo	A
napredno delo?« Minko je stresel	srd.	»To je laž!	A
pogovoru frčale v Smrekarja, iskren	srd	na njegovo ovaduštvo in nekoliko	A
Aleni se je ljubezen prelivala v	srd.	Toda srce, ki jo je prvič v življenju	A
ljubilo ljubezen in sovražilo	srd.	»Prav ima, ker ne piše	A
poiskala Brestovo pismo. Kipeč	srd	ji je vstajal na licih, ko je	A
zato jim je veljal ves njihov	srd.	Napadali, sramotili in klevetali	A
izbruhne v njem dolgo zatajevani	srd.	V nenadnem zaletu naskoči nasprotnika	A
boljših nagibov je zatrl svoj tihi	srd.	”Naj kleči, kjer ji drago!	A
tako oblečen, kakor si povedala ...	Srd	in žalost v srcu ... o, srd in žalost	A
povedala ... Srd in žalost v srcu ... o,	srd	in žalost!“ Skril je obraz	A
glavi. Loteval se ga je velik	srd	in tudi sram ga je bilo, da bi	A
žilice, se mu je razlival neskončen	srd.	In v srdu je stokal strah.	A
vsega života: groza je bila, in	srd	in zaničevanje. ”Saj nisi ti	A
Marijce se je polastil za trenotek	srd,	ki ga ne more prikrivati, in z	A
zavesti pa se je pridružil še	srd	na Majarja, ki mu je storil tako	A
mislila in sem ostala ob oknu. Kakor	srd	in očitanje se je vzbudilo v meni	A
je život; ljubezen in žalost in	srd	in upor. ”Ni starost, mati	A
kesanje, se je rodil iz kesanja	srd.	”Petelin!	A
kancelist?“ Jareba je zgrabil tolik	srd,	da je zardel v obraz. ”Delat	A
zavrela kri; in kolikor večji je bil	srd	v njegovem srcu, toliko bolj srdit	A
občutkov se je izlila v srca,	srd,	zavist in bridkost ob sreči bližnjega	A
nameril se je naravnost do Elije,	srd	hladit. Materi se je tresel	A
Tako je rekel v svojem srcu. Ali	srd	ga ni potolažil in ne ozdravil	A
Kje je zdaj skrb? Kje žalost,	srd,	kje sram in kes?Odkod ponižanje	A
prisiljen, zdelo se mi je, da je	srd	in upornost v njem. ”Stoj!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani