Azma Abdalmálik sam sedi v šotoru, sam sedi na mehkem krznu tigre v Iraku pred lepim mestom Kabo. Srd mu šviga iz oči ponosnih, v srdu svójem zbranim kliče svojim: »Kdaj ukloni se nam drzna Kaba, kdaj odneha Abdalah poveljnik? Petkrat že smo zrli mlaj na nebu, kar se mesto trdno nam ustavlja.