ATA (301-400)

narjev? V tem sem premalo vaša hči,	ata!	Naj si obdrži oboje, denar in sive	A
Zdi se mi, da igrate komedijo,	ata!	« »Komedijo!	A
pustil zeleni travnik, da ga je	ata	moj kosil, prijetno in polagoma	A
pa havajska cigara; slednjo je	ata	medved po obilnem zalogaju še	A
bal: »Zato sem jo, ker je rajnki	ata	do morja vozil in bom jaz tudi	A
res potegnila Ančka za Marka: »	Ata,	nikar po nepotrebnem ne puščobujte	A
»Prav imaš, deklič. Kakor bi	ata	ne vedel, da se vsako leto kakšno	A
zna Cena za jezik prijeti.« »	Ata,	jaz bom tudi pomagal konjem repe	A
spregovorila: »Marko, ne bodi hud na	ata,	če ti je prezgodaj ukazal gnati	A
skednju in da bodo Podlipnikov	ata	Zaborštnikovim še nocoj drugo	A
da ne ve, zakaj so Podrobarjev	ata	hudi na Podlipnikovega, ki bodo	A
če ne bo zardela v hiši in bi	ata	to opazil. »Sedi in jej!	A
- Prevozim! Za	ata,	za mamo, za Ančko, zato, ker ne	A
Čez Vrh žene.« »Dober je vaš	ata.	« Podlipnikova ni odgovorila.	A
In Marko je ves kakor njegov	ata.	Mar naj bi fanta podprl, pa bi	A
repom: »Volkun! Za na cesto te je	ata	namenil.Ne postaraj se prezgodaj	A
Veselje je zasijalo z obrazov. »	Ata!	« je vzkliknil Cenek in stekel	A
gospodaril doma?« se je šalil. »Dobro,	ata!	« »O, ti.«	A
pa je hitro zasukal pogovor: »	Ata!	Kje ste pa tegale fuksa kupili	A
»Še tretjega psa je pripeljal	ata.	« »Saj res.	A
« Ančka je navihano pogledala	ata,	kakor bi mu hotela reči: »Le glej	A
besedice ne bila zinila, če bi jo bil	ata	udaril.Samo zajokala bi.	A
Marka odgovor: »Kaj pa vi pravite,	ata,	na to?« Podlipnik je pogledal	A
oditi. . /\ .. stran 339 . \/ »	Ata!	« ga je ustavila Ančka.Iz njenih	A
ogenj Podlipnikovih rodov. »	Ata!	« je skoraj zašepetala Ančka.	A
mama: »Ali sedaj poznata našega	ata!	« Ančka pa je mislila samo na Marka	A
pa ve in njena mama ve in njen	ata	ve.« »Jujujuhuhu!« Manica je že	A
preveč najedel,« ga je tolažil	ata.	»Saj sem jih komaj dobro pokusil	A
kakor riba.« »Kam pa spet greste,	ata?	Tako malokdaj ste doma.«	A
za glavo in ni nič odgovoril.	Ata	je odšel v kuhinjo. »Anca!	A
prav lepega prinesel iz Trsta.« »	Ata!	Jaz sem bolan.«	A
sveta - zbogom, Cenek!« »Srečno,	ata!	« V veži je Cena še enkrat ustavila	A
nikoli ne. Prav takrat, ko je	ata	na Vrhniki konje izpregel, jih	A
vekata? Molita rajši, da ne bo	ata	povozilo, pot je tako ledena.	A
»Saj bi rad. Da ne bodo	ata	hudi!Kje pa so?«	A
Pa sta ga poljubovala mama in	ata,	ko je bil še tako majhen, da ni	A
je, da ga ima mama hudo rada in	ata	tudi, čeprav mu tega nista nikoli	A
Boga za vse: za vas, mama, in za	ata	in za Ančko in za -« Obmolknil	A
Za Marka, če smem, če ne bodo	ata	hudi?« »Nič ne bo hud.	A
Zavoljo mene ne smeš. Pa zavoljo	ata	ne smeš.Ne smeš.«	A
iz njega.« Ančka se je ogibala	ata,	ker ni sama sebi zaupala, da se	A
bilo. - Če se ni znal premagati	ata,	se moram zatajiti jaz.- Kakor	A
mi je umrl edini brat, je pa še	ata	po krivem obdolžil Marka škodoželjnih	A
ga zapodil. Pa naj le počaka	ata,	da malo pozabimo Ceneka. Marka	A
priti k nam! Ali se ne bojiš	ata?	« »Počemu?	A
»Ančka! Saj ni	ata	kriv.« »Kdo pa?«	A
prišel k Podlipniku, kadar ne bo	ata	doma, da ne bodo ljudje opazili	A
Mami je čedalje huje.	Ata,	kaj bo?« »Ne mudi časa in po Rozalko	A
pravkar namenil očenaš: »Za rajnkega	ata,	za rajnko mamo pa rajnkega oča	A
namočenega kruha, kakor ji je	ata	naročil. Za žrebca.	A
Marko! Povej mi vendar, kaj sta se	ata	in mama pogovarjala?« »Nak.Tega	A
kaj sta se v torek večer tvoj	ata	in tvoja mama pogovarjala.Ančka	A
imej rada. Le kako se je tvoj	ata	Boga bal in kakšna dobra dela	A
Ančka si je brisala oči: »Veš,	ata	tudi ve, da sem šla k tebi, pa	A
Ali pa drugega kupi, bo že	ata	plačal.« »Volkuna so strgali volkovi	A
bilo o svetem Klemenu, ko ga je	ata	pripeljal, lepo.« »Vem, Marko	A
plotu, ki ga je postavila med	ata	in Marka žalost za Cenekom, in	A
ni mogel drugega reči kakor: »	Ata!	« Podlipnik se mu je pa nasmejal	A
spet reči ‚vi’ in me klicati za	ata.	« »Bi vas težko tikal.«	A
imela solzne oči: »Kako je rekel	ata?	Če se Ančka ne premisli.	A
doma. Stopila je pred svoje: »	Ata	in mama!Bratca in sestrica!	A
ko si ti jezdil v Tržič, naš	ata	in naša mama pogovarjala.« »Dobro	A
njegovo pipo in bič. »Kam pojde	ata?	« vpraša mož otroka. Deček	A
poje kot tisti večer, ko ga je	ata	prinesel,« je segla v melodijo	A
je še v sanjah večkrat klical:	ata,	ata!Bogataju se je storilo inako	A
v sanjah večkrat klical: ata,	ata!	Bogataju se je storilo inako, kadar	A
Samo da je družina zdrava. »	Ata,	ali je slame dovolj na podu?«	A
»Zdaj se preobleci!	Ata	morajo pripraviti še banderi,	A
mu je izvila vstran. »V redu,	ata.	Ampak to je samo za gledanje.	A
dobi tisti, ki pove, kje imajo	ata	puško!«Štirje so se hkrati oglasili	A
mu je izvila vstran. - V redu,	ata.	Ampak to je samo za gledanje.	A
Džizus malomarno reče: - Bog daj,	ata.	Mi smo utrujeni pripadniki slovenske	A
»Buc! Buc! Iksia, si ti	ata,	mama ali botra temu pamžu?« Iksia	A
namreč, kje bi začel.« »Nori	ata	z Brezij bo dober začetek.« »Nori	A
Brezij bo dober začetek.« »Nori	ata?	« »Tako mu pravijo sosedje,« se	A
domačije, kjer bom našel norega	ata	z Brezij. MATIJA LOČNIKAR mi je	A
nekaj temeljnih vprašanj za norega	ata	z Brezij.Izprašati ga predvsem	A
malo počakam in ne motim. Nori	ata	z Brezij je sedel na trinožniku	A
slišati, pa vendar ga je nori	ata	nekako zaslutil.Spremljal ga je	A
Vam je Tevž povedal, da je nori	ata	z Brezij nekaj videl?« »Ne, ni	A
Prekleta psina,« je zagodrnjal nori	ata	in si spet dal opravka s pipo	A
hruškovca, Tina!« je ukazal nori	ata	in se posvetil opazovanju letala	A
nanjo in brez besede odšla. Nori	ata	se je pretipal do steklenice in	A
sem pričakoval veliko več; nori	ata	pa mi odbrenka najbolj prostodušno	A
»Vikendi,« se je zarežal nori	ata	in pokazal brezzobe dlesni.»Vikendi	A
cesto, kjer sem pustil avto. Nori	ata	z Brezij pa je gledal za menoj	A
slaba in vozil sem počasi. Nori	ata	z Brezij je imel prav: čez hribe	A
slepca je nekaj drugega. Nori	ata	z Brezij morda, to dekle nikoli	A
Oglasil se je umirjeni glas norega	ata	z Brezij. » ... hribe, in vedno	A
starožitnosti, kakršno še premore nori	ata	z Brezij. Ali pa sem se zaljubil	A
vedela, s kom je. Odpiši, stari	ata,	odpiši jo za vselej.Nikoli več	A
21. junija, na dan, ko je nori	ata	z Brezij videl pristanek Elijevega	A
zdrsnili vsako v svoji smeri. Nori	ata	z Brezij najbrž zarezuje zarezi	A
Pa je ni. »Si našel norega	ata	z Brezij?« »Našel.«	A
»To že dolgo vem.	Ata	Ločnikar se boji letala kot hudič	A
decedeset ... « Kaj bi rekel nori	ata	z Brezij, če bi mu spustili zmaja	A
očanca, ki mu vsa vas pravi nori	ata	in po svojem čudaštvu ne sodi	A
zastaviti nekoliko širše. Nori	ata	z Brezij naj ostane samo en tečaj	A
časnikarski spakedranki smog. Nori	ata	z Brezij lepo reče mrč, mrčina	A
bobničih in malih možganih. Nori	ata	z Brezij bi najbrž rekel, da se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani