let (1.701-1.800)

dolgo življenje. Koliko	let	mi je, Jokec?“ ”Štirinajst	A
mu je bilo sedemnajst	let,	velik je bil in slok,	A
kmalu poslovil. ”Koliko	let	ti je zdaj, Edvard?“	A
mrak, zdi se mi, že šest	let.	Ali zdaj že zdavnaj	A
trpljenje, koprnenje dolgih	let,	vse izbrisano, izmito	A
Čez deset, čez dvajset	let	bo že drugače!Ampak stvar	A
dvajset ali štirideset	let.	”Mislim, da se bomo	A
Živel sem tukaj dvajset	let	in sem se pokmetil - kako	A
Meni je že sedemdeset	let,	pa vas tako položim na	A
tla kakor otroka! Še sto	let	bom dočakal!“ ”Čemu	A
gospod župnik, teh dvajset	let!	Saj je bilo življenje tudi	A
živim z njim že dvajset	let	in čez, pa ne verjamem	A
v miru, dolgih dvajset	let!	Vi ste začeli brozgati	A
omahnile ob životu ... Deset	let	groze, ostudnega uboštva	A
prepiral ... nič jeze! ... Deset	let	ječe ... človek ne krade	A
preplašen po ljudeh. Šest	let	mu je bilo, pa je bil	A
tako neumen? Glej, par	let	sem starejši od tebe in	A
ostareli obraz. Deset	let	mu je bilo, njegovo telo	A
prejokala v ječi deset	let,	preden me Bog sam ni rešil	A
sem ga spoznal. Mojih	let	je bil, tovariš moje mladosti	A
prepeval. Čez dolgih devet	let	so se povrnili na rodni	A
še izza študentovskih	let	in nisem vedel, da je	A
nisem videl sedem kraških	let!	... Kaj je novega v literaturi	A
pametno služili že sedem	let	... poberite se v božjem	A
polnoči postaral za dvajset	let;	posebno smešna je bila	A
zmagoslavnega je na tem. Tisoče	let	so šivali in krpali tisto	A
je morále mnogo mnogo	let,	toda ni je našel. Takó	A
živel en sam dan ali deset	let,	so nagosto popisane z	A
mu daj Bog dočakati sto	let	in čez; če pa je umrl	A
kmalu, morda čez dvajset	let,	če mi jih Bog da še toliko	A
Videla se nista že dokaj	let,	ali prisrčna beseda se	A
cu ... cuker ...“ ”Toliko	let	te nisem videl, pa še	A
prijetno, toliko lepih	let,	toliko prijaznih dni?	A
dušek ... Mnogo je minilo	let	od tiste ure, -- veliko	A
pri možu nad štirideset	let	starem in pustih navad	A
Rečem vama: za dvajset	let	sem se pomladil!... Toda	A
svetnica mučenica. Pet	let	sem ostal v tujini.Čez	A
ostal v tujini. Čez pet	let	sem se napotil, da bi	A
spati, celih pet samotnih	let!	... Pa bi šel naravnost do	A
Saj je šele pet kratkih	let,	ko si postavil ta bronasti	A
je bilo Olgi šestnajst	let.	In čudo božje -- spalo	A
je bilo Olgi sedemnajst	let.	Pa je prišel človek	A
je bilo Olgi osemnajst	let	... Nina!Saj niso resnične	A
zjutraj z doma; deset	let	mi je bilo takrat.Vzel	A
bil, še komaj dvajset	let,	pa je hodil upognjen in	A
je trajalo dobrih deset	let.	Mržnja se ni izgubljala	A
imela Francka štirinajst	let,	je šla služit. Prej	A
ko je imela štirinajst	let	in je šla služit. Samotno	A
Bilo ji je takrat dvajset	let;	prej je bila dekla v domači	A
je kakih šestindvajset	let;	brki so bili premočni	A
ki je kmalu umrl, par	let	potem, ko so se preselili	A
Ko je imel osemnajst	let,	je šel na pot in zdaj	A
Tone je imel trinajst	let	in je šival.Suh je bil	A
očetu. Ko mu je bilo sedem	let,	so ga bolele oči in bali	A
Lojze je imel komaj enajst	let;	debel je bil, toda široka	A
da bi ji bilo šestdeset	let.	Za zagrinjalom je umirala	A
ponavljal pisar. ”No, še pet	let,	pa bo že v lemenatu.Kako	A
lemenatu. Kako mine pet	let,	človek bi si ne mislil	A
šel Mihov v svet? ... Šest	let	bo že, in zdi se človeku	A
ne bodi, glej! Koliko	let	pa je še?Kakor da bi trenil	A
kar jaz pomnim - deset	let!	“- Mati pa ga je spoznala	A
imela Francka štirinajst	let	in napravljala se je v	A
da bi ji bilo dvajset	let	in bi bila šele to uro	A
Imela je takrat petnajst	let	in njen obraz je bil še	A
tega, dvajset, trideset	let!	Ti se nisi nič izpremenila	A
Nisem je videl že pet	let	in ona misli, da se vrnem	A
njih zgodovino - tisoč	let	hlapčevstva!Tisoč let	A
let hlapčevstva! Tisoč	let	strašnega truda in nič	A
dandanašnji, ko je tega že mnogo	let;	toliko bolesti in koprnenja	A
življenje, vse od prvih	let	pa do tistega zadnjega	A
nekatere še iz otroških	let,	in zgodbe, v katerih še	A
Dogodki mojih dolgih	let	so popolnoma privatnega	A
Preteklo je morda že dvajset	let,	- ne spominjam se natanko	A
Pa si že velika! Koliko	let	pa imaš?“ ”Štirinajst	A
snegom; ležijo tam, pač sto	let	že morda, in nikoli niso	A
NAGNILO SE JE SONCE Dolgo	let	je že, petnajst jih bo	A
se v grob ...“ Petnajst	let	bo kmalu, da je uklenjena	A
mestom. Nekoč - mnogo	let	je že - se je okrenil	A
sem odlašal že toliko	let	... odlašal, ne pozabil	A
poznalo kakih trideset	let.	Edino roké so bile še vedno	A
se zamislila. Deset	let	je od tega ...On je bil	A
dovtipi izza študentovskih	let,	kosmate anekdote in dvoumne	A
arhiva star papir, petnajst	let	star ...Takrat, ko sem se	A
srečal znanca izza davnih	let,	da bi ugledal človeka	A
Pozneje nekoč, čez sto	let	ali kaj, se morda izkaže	A
trpljenju, v peklu dolgih	let	je bila očiščena duša	A
Brestovici že nad štirideset	let.	Davno že so mu bile oči	A
ZDRAVJE!“ Petnajst	let	in dalj ni videl Gjuro	A
je ostal tam petnajst	let	in dalj.Zjutraj, ko se	A
E, prijatelj, petnajst	let	in po tri kaplje na dan	A
Tako si delal petnajst	let	in dalj, nisi videl belega	A
življenje. ”Petnajst	let	in dalj te niso gledale	A
Kateri Gjuro?“ ”Petnajst	let	je in dalj ...“ ”Glej	A
resnici je imela že dvanajst	let.	Spala je v kuhinji na dveh	A
sem živel toliko dolgih	let?	Kaj se mi je prej vse	A
četudi stoji že nad sto	let	na svojem mestu.In vseh	A
svojem mestu. In vseh sto	let	se ji pozna na slamnati	A
časov, še iz otročjih	let,	in ga užalosti.To je,	A
svojega sina že dvajset	let.	2 Pred dvajsetimi	A
kam bi s kolibo. Mnogo	let	je bila v skrbeh, v kateri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani