let (2.101-2.200)

Tako je pač bilo. Pet	let	je ležal tu.Nekega jutra	A
je sonce posijalo. Pet	let	je trpel dotlej.Skoraj	A
smo, hvala Bogu, svojih	let	petdeset, šestdeset.Pa	A
mu je šele petindvajset	let!	Kaj pa je živel na svetu	A
kruha najbolj zgodnjih	let	sem občutil prav zaradi	A
namenil še tistih nekaj	let,	da bi lahko naučila mene	A
Veliko drugega iz zgodnjih	let	sem pozabil, dobro pa	A
Tedaj, dobrih deset	let	po drugi svetovni vojni	A
prodajala po hišah več	let,	vse zimske počitnice,	A
z Rajmundom delala več	let	zapored - se mi je vedno	A
mu ni niti devetnajst	let...	»Kdaj pa se je	A
blizu. Ko sem imel šest	let,	sem se naučil voziti kolo	A
Imel ni niti sedemnajst	let...	« Obljubila sva	A
da živite sedemdeset	let,	od tega kadite šestdeset	A
tega kadite šestdeset	let,	škatla pa stane dva dinarja	A
kadijo, umirajo najmanj pet	let	prej kakor nekadilci...	A
Mostah gradili smo šolo sto	let,	so zbrskale	A
del svoje bale tudi sto	let	staro Sveto pismo.Kadar	A
pa če bi živel tristo	let.	Oče so bili drugače dobrovoljen	A
saj sem imel že osem	let!	Zdi se mi, da	A
Samotar je bil od mene devet	let	starejši. Na Dunaju je	A
in prijatelji iz mladih	let.	Najbolj od vernikov so	A
to je trajalo kar devet	let,	od 1871 do 1880, a noben	A
najprej dvajset, trideset	let	divji lovec, šele potem	A
uplenil v teh hribih že več	let.	Jaz pa sem ga - s pomočjo	A
ohranil pri življenju sto	let.	A vzhičen nad njegovim	A
se pravi, da že dolgo	let	hodijo turisti tudi na	A
vznemirjal že od mladih	let	naprej.Ko pa sem bral	A
studenček, ki je dolgo vrsto	let	počival, naenkrat pa bi	A
imajo že dobrih deset	let,	Avstrijci pa tudi niso	A
prebil kar sedemintrideset	let	svojega življenja.	A
sprememba zadnjih petnajst	let,	zato ni čudno, da kakšna	A
umrli stari triinosemdeset	let,	o Lurdu pa sva se pogovarjala	A
prijatelja iz vojaških	let	- Vojvodo v Trento.Še	A
je že skoraj štirideset	let	ni bilo več. Zmaga	A
Aljaža še dolgo vrsto	let,	v prid domovini in vsemu	A
fante, okoli dvajsetih	let.	Zdravnik Pirc je imel prav	A
star dvainštirideset	let,	visok dva metra.	A
pomlajen vsaj za deset	let.	Če se sprehajaš po ravnem	A
zavleklo za najmanj deset	let...	Tako pa smo povsod prehiteli	A
dnevu postarala za deset	let.	Po tistem se je čisto	A
tika, čeprav ni bil mojih	let.	Je bil pa mojega srca,	A
takem mestu, kjer že sto	let	ni šel noben plaz...Najstarejši	A
tistem mestu ni bilo že sto	let	nobenega plazu.	A
imel več kot štirideset	let	dušnopastirskega dela	A
»Reče se: čez dvajset	let	se bom verjetno preselil	A
Zaspal sem bil in dva tisoč	let	so me imele v sebi moči	A
je oproščeno! Dva tisoč	let	si ležal v zemlji brez	A
odlikoval nekdaj!« »Dva tisoč	let!	« vzkliknil sem.»Kaj se	A
mogočni roki!« »Dva tisoč	let!	Dva tisoč let!«	A
Dva tisoč let! Dva tisoč	let!	«Ta misel mi ni hotela	A
ti drago! Že dva tisoč	let	počivamo tukaj, ali še	A
odgovoril mi je. »Dva tisoč	let	si že mrtev, in smrt te	A
sto tisoč in sto tisoč	let!	« Tožno sem vzdihnil:	A
zelene Soče! Dva tisoč	let	in delj že nisem čul tvojega	A
že tukaj?« »Dva tisoč	let!	« »Dva tisoč let!	A
tisoč let!« »Dva tisoč	let!	‒ In neprestano mu je pometati	A
prej, nekaj milijonov	let!	...«	A
bilijonov, nekaj milijonov	let!	«Duh moj ni mogel prebiti	A
si, da bi za dva tisoč	let	zopet ugledal domovino	A
sem. »Ta se že tisoč	let	ne govori več.« Prijetno	A
to govorico. Že tisoč	let	se ni čula v nas nemška	A
kesanje ‒ samo na šest	let	v vprego!« »Tudi ta kazen	A
obsodili kar na dolgih deset	let!	‒ Ali kdo je óni, ki vleče	A
urad vsaj na dvanajst	let	v kazemate na Golovec	A
kralj Nebukadnezar nekaj	let	pasel ob sami travi?Bil	A
izvršuje že mnogo mnogo	let!	Kar je bilo dodeljeno kralju	A
dokazali, da je več tisoč	let	stara ta institucija in	A
je izročena že tristo	let	očetom kapucinom, ki izvršujejo	A
mi Bog ohrani še mnogo	let!	« »Sedi, Deodate!	A
ko sem te ovijala deset	let?	Rada bi vedela, kdo bi	A
reizvrstno. Kadar je otroku pet	let,	vzamejo ga roditeljem	A
življenja. Teh osemintrideset	let	mi je tičalo neprijetno	A
je dobro godilo. Nekaj	let	že nisem poznal nikakih	A
potrlo teh osemintrideset	let,	katere skoraj dopolnim	A
je star osemintrideset	let.	Tedaj se mi je	A
nekako resnostjo. »Šest	let,	in hvaležen sem Bogu za	A
brigam: »Več kot pet	let	te ni bilo pri nas.Svoji	A
če je človek šestnajst	let	bil notri, se ga komaj	A
sedaj za najmanj trideset	let	starejši od mene.	A
ječal: »Lemoj, šestnajst	let!	In noben dan nisem videl	A
je delal in šestnajst	let	mi je ukradel!«	A
istotako že dolgo vrsto	let	služil pri Boštjanu.	A
sta že več nego deset	let	skupaj služila.In res	A
kazen je že šestnajst	let	lazila za teboj; vest	A
tudi veste. Že nekaj	let	sem lazil po gorah, zatorej	A
Blegoš, češ da že pet	let	nisem bil gori.	A
čisto pozabiti svojih	let	in da sem se obnašal kakor	A
Kalarju. Komaj sedemnajst	let	ima, pa bo že za volarja	A
Star je bil nad petdeset	let,	a njegova večna želja	A
Cerkljansko. Že nekaj	let	sem je prinašal Presečnikovi	A
ko je preteklo toliko	let	in ko se še vedno vsak	A
bil vzdržal recimo nekaj	let!	« »Vse to, ljuba	A
ohrani še dolgo vrsto	let«	‒ tu je snel Janez s Hohenburga	A
imela tedaj komaj dvajset	let	in je cvela v pomladi	A
navadni predpusti prejšnjih	let.	In ženice so istotako	A
bil skoraj sedemdeset	let	‒ je prišel jako nerad	A
kakor znano, šele par	let	pozneje »v podobi zvezde	A
Star je kakih devet	let,	a prazne glave ni! Dalo	A
stara komaj osemnajst	let.	Imela je cvetoča lica,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani