let (2.001-2.100)

/ »Čez šest ali osem	let,	če Bog da zdravje, Bara	A
prosim za odpust. Deset	let	služim, mislim, da sem	A
vseh neskončnih deset	let.	« »Da, da, to je ona, ki	A
začuti vso grenkost minulih	let:	sama pušča zeva iz njih	A
Danes ti je petindvajset	let.	Strašno rano ti bodo vsekali	A
naravnost: »Saj ti ni šest	let	in pamet imaš.Poslušaj	A
njem boš živela do sivih	let.	« »Da bi mi Jezus dal to	A
pa se je mučila še šest	let.	Tisto leto, ko je umrla	A
in ves oni ponos davnih	let,	ko sta v slogi gospodarila	A
se je bilo rodilo nekaj	let	prej dekletce, ki so jo	A
in ko mu je bilo pet	let,	je izgubil očeta.Konji	A
je beda njenih mladih	let	naučila delati.In Katra	A
kakoršne ni čutil že par	let.	Vso zimo bi lahko pil nanjo	A
sem se mučila osemnajst	let,	tam misliš začeti zdaj	A
Prodali so. Saj je že pet	let	od tedaj.Ali nisi dobila	A
Luki, ki je bil dokaj	let	starejši od nje, dasi	A
up tistih polzavednih	let	je bila čudna slika, v	A
bila Anica stara trinajst	let,	ko je izgubila mater.	A
bilo Anici šestindvajset	let,	je njeno življenje zahrepenelo	A
izpolnil štiriindvajset	let.	Krstili ste ga za Jurija	A
doznal, da je Luka dolgo	let	vozaril, se mu je obesil	A
saj nisem stara devet	let.	Saj vem nekaj!« je odvrnila	A
tista zadrževana, toliko	let	teptana otroška ljubezen	A
večer odvaga breme leta,	let,	stoletij, kapljica nebeške	A
deset od svojih križanih	let,	« je dejala Kočanka Lahezis	A
obrisala dvoje solz. »Še 25	let	ni bil star!« je zagrozila	A
je bil videti za deset	let	starejši, je stopal te	A
kateremu je služila par	let,	in je zato ni pozabil	A
Anica, da je živela toliko	let,	in ni vedela tega in ni	A
so ga zaprli za sedem	let.	Pa se je izkazalo pozneje	A
bil obsojen na ječo dveh	let;	toda umrl je po preteku	A
Peči. Minilo je deset	let.	Umrla je Hanca, za Šimnom	A
življenje za dolgih dvajset	let	nazaj ... II »Jevane Potrebujež	A
kjer je nekoč toliko	let	presedel od tolšče ohromeli	A
Stara?« »Triindvajset	let,	kajne?« je kliknil vikar	A
odločno; »Triindvajset	let.	Oženil jo bom.	A
je stanoval že petnajst	let	Ambrož de Canepis, njegov	A
in rekel: »Štirideset	let	sem pisal.Vzemi in beri	A
govoril: »Nad dvajset	let	ti je.Nadejam se, da si	A
kamen in kostnico; deset	let	pozneje ni bilo niti ene	A
človeka, ga od otroških	let	sam učiš, se je prav za	A
vzdihnil: »Prešlo!« Deset	let	pozneje je gospod Bernardinus	A
svojih prvih obhodniških	let	pri vikarju Martinu Štampi	A
vseh potnih sto, dvesto	let	nazaj: hodil je oče na	A
sam zase. »Devetdeset	let	sem živel; pa trideset	A
sem živel; pa trideset	let	sem vdovec. Takrat še	A
rekel ovčar. »Že šestdeset	let	se prerekamo zaradi paše	A
globoko ovčar. »Še dvajset	let	je živel po tistem.Samo	A
in zamrmral: »Šestdeset	let	strahu sem užil.Prvi si	A
stran 4 . / Petnajst	let	je minilo po velikem uporu	A
petnajst bridko tihih	let	po viharnem vrvenju za	A
življenje je izvolil petnajst	let	po uporu tudi petinšestdesetletni	A
Hentajte moža! Petnajst	let	drži, preden ga zaboli	A
bilo tedaj šestindvajset	let.	V njegovem čustvovanju	A
stran 8 . / Dobrih deset	let	je služboval tisti čas	A
cerkovniku hišo in imel nekaj	let	pred glavarskimi mir.	A
tršat in koščen. Petdeset	let	mu je bilo, ni bil ne	A
regirati in se že sto	let	in še več pravdata in	A
Podmelcu pa je točil že dolgo	let	grofovo vino Tagliat.	A
udih. Bilo je petnajst	let	staro vino.Kakor da govori	A
spoznal ti, Štefan? Deset	let	bo že, kar se otepaš z	A
dostojanstvenik. »Dvajset	let	ji je.Kaj bo stara!« je	A
približal. »Petdeset	let	mi je že,« je rekel,	A
»Jakobu je sedemdeset	let,	pa tudi ne pomni.« Župnik	A
odleglo mu je bilo. Trideset	let	je nosil v sebi zaprto	A
varovancu, hlapčiču devetih	let,	Boštjanu.Bil je ta negodni	A
in trnovih duhovniških	let.	»Moje žalosti	A
namreč ta sreča starih	let.	Ne vidim, da sem hladán	A
lagoslovil. Rezko kot za mladih	let	se je nato okrenil na	A
tečete, ta je pa dvanajst	let	vsak dan, spremisli.Pa	A
mož svojih tridesetih	let	bolj šibke, mestne rasti	A
bil vajen že od mladih	let.	Stisnil se je tesneje v	A
Bilo pa je treba še deset	let	trdih bojev z Benečani	A
upravljati deželo. Iz tistih	let	se je ohranila listina	A
svojih petindvajsetih	let,	tretji pa nizek starec	A
se ne pravdamo že sto	let?	Ali je kaj pomagalo?	A
hoteli vedeti. Še sto	let,	je povedal.Ali je sto	A
je povedal. Ali je sto	let	kajti? je vprašala mala	A
Podseli. Bil je že nekaj	let	vdovec.Rajno, ki je bila	A
je zinil Kobal. »Šest	let	pa v ječah, to človeka	A
me bodo iskali.« »Šest	let	deš,« je dejal Kobal,	A
izpremenil zadnjih sedem	let?	« Ni čakal, da bi mu Duša	A
zagledala Martina, ki ni šest	let	čula o njem drugega, kakor	A
je godilo zadnjih sedem	let	in kako se je rešil iz	A
in delajo tako že nekaj	let,	ne da bi mi vedeli, cur	A
strast, sla njegovih moških	let.	V tem oziru mladi Grandente	A
da ga zalezuje že deset	let	in da bo ta neznani njegov	A
Lužnikovo hčer. Trideset	let	potlej je to zgodbo opel	A
grof. »Černikalca, devet	let	staro vino.« »Dober letnik	A
ko preveč, zdaj nekaj	let	sem so vstali še novi	A
gladko. Bil da je dolgo	let	pooblaščenec stanov pri	A
se je žalil. »Trideset	let	sem med njimi, pa izvem	A
Še več je dala: »Pet	let	zdravja, Mati božja, samo	A
goriških dni, ko je šest	let	kopal jarke in okope in	A
je rekel Golja, »sedem	let	sem čakal na to uro.Obupal	A
Kakor je bil od mladih	let	vajen, je zaklical, naj	A
« je vstal. »Trideset	let,	pomislite, trideset let	A
let, pomislite, trideset	let	sem eno molil in samo	A
gospodarstvo desetih in dvajsetih	let.	Goriški deželni odborniki	A
kakor da je rastel dvajset	let	... * Idrijski fajmošter	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani