let (1.801-1.900)

katerega je preteklo že nekaj	let.	”Ha ha ha,“ zasmejal	A
ne doživé!“ Čez deset	let	pa je Majnik umrl, ne	A
nagnusnih misli. ”Dvanajst	let	je med nama, to se pravi	A
spominjam dogodka izza davnih	let...	Lepo jutro je	A
ter se napotil. Deset	let	mi je bilo takrat, Lojze	A
SELITVI Sedem dolgih	let,	Evstahij, si živel v paradižu	A
kakor ptič v pesti? Sedem	let,	Evstahij - kaj ni dovolj	A
dovolj! Saj ni bilo sedem	let,	saj je le ena sama ura	A
čudežno lepoto, vseh sedem	let,	kakor so bila, vsak sončnitrenotek	A
zaklenjeno in je molčalo sedem	let,	pa se je odprlo in oglasilo	A
hudodelsko zapravljenih	let	si ustvarim sedem novih	A
blizu brez nehanja sedem	let!	Globoko je povesil glavo	A
trenutki iz jasnih minulih	let.	Prizori, na katere se pozneje	A
med njimi je bilo šest	let;	njen podolgovati, koščeni	A
dvoje dolgih, trudapolnih	let,	ne da bi ga opazovali	A
naposled čez sto in tisoč	let	- moj idealizem je velik	A
vse zgodilo in čez par	let	bi sam ne vedel več, da	A
pripravljen, da me čez par	let	izobčijo, mojemu telesnemu	A
Janjek, mali Honza. Deset	let	mu je bilo, pa še ni dobro	A
dvajset, lahko tudi petdeset	let!	Morda ima v teh cunjah	A
svojih mislih dolgo vrsto	let	ter se je ustavil v davni	A
ki me poznaš tako dolgo	let	in ki si mi zmerom zvesto	A
cerkvijo. ”Lepo število	let	smo živeli skupaj v miru	A
poštenju tako dolgo vrsto	let.	Sodba je njegova, kazen	A
sporočila že vrhanih tisoč	let!	Smehljal sem se mu doslej	A
biti več nego petdeset	let.	Kakšna žalost te je doletela	A
kakor mi srce želi. Toliko	let	je že minilo, tako pustih	A
tako pustih in samotnih	let,	da nisem videl rdečih	A
naspal, ko spiš že tisoč	let?	Boga mi, presedalo bi	A
spal brez nehanja tisoč	let	in še dalje in da bi vsaj	A
Tako mlad, pa spiš tisoč	let	in se ne zdramiš in te	A
že dolgo spal, že tisoč	let,	kaj ne bi malo pogledal	A
nikoli. Ljubezen dolgih	let	se je izlila v eno samo	A
Prvi je rekel: ”Pet	let	bo že, pet dolgih let	A
let bo že, pet dolgih	let,	ko sem se poslovil od	A
Drugi je rekel: ”Deset	let	bo, deset dolgih let,	A
Deset let bo, deset dolgih	let,	ko sem se poslovil od	A
in troje otrok; sedem	let,	sedem dolgih let.Potrpite	A
sedem let, sedem dolgih	let.	Potrpite, sem rekel, in	A
bi ravno tako lahko sto	let	pred mano ali za mano	A
gora in devet voda, sedem	let	je bilo vmes. Kdo je položil	A
da je krvavela? ... Sedem	let	je, kesanja dovolj, časa	A
Jutri bo moj god. Sedem	let	je tega, ko si ob tem	A
tednih postaral za mnogo	let.	Lica so bila upala in gubasta	A
videli celih petindvajset	let?	Lepa očetovska ljubezen	A
Dvajset, petindvajset	let	- pisma pričajo in ustno	A
je prav šele štirinajst	let,	imam že deklet na vseh	A
kakih petintridesetih	let.	”Poglej, Malka, prosim	A
govoril celih petnajst	let	o vsaki obletnici?Jaz	A
pride ta nesreča. Dvajset	let	ga nosim in zmerom je	A
čitalnica v teku petnajstih	let	nevenljivih zaslug!...	A
notarju, a to šele nekaj	let	sem.Zdelo bi se, da ta	A
Moj Bog!“ Pet ali šest	let	je ni videl, pa se mu	A
postarala za petnajst	let.	Še napol otrok je bila	A
veje in je šel ... Pet	let	v zemljo zakopanih ... spomin	A
osvobojena sreča. ”Pet	let	suženjstva, pet let zaklenjen	A
Pet let suženjstva, pet	let	zaklenjen v eno samo izbo	A
z veje in si šel. Pet	let	v zemljo zakopanih --	A
ležali na postelji po deset	let;	izpovedali so se in napravili	A
Tistih dvanajst ali koliko	let	je izginilo, nisem jih	A
ti je komaj dvanajst	let.	Radar ležeš trudna in	A
takrat ti je trideset	let.	Bog s teboj, sirota!	A
morda je tega že dvanajst	let	...Takrat sem imel hčer	A
so prihajali iz davnih	let,	- in zdelo se mi je, kakor	A
postelji. Tega je že nekaj	let	sem; zdi se mi, da sem	A
imel takrat še niti treh	let,	- stanovali smo v beli	A
štela morda kakih sedem	let,	- vzeli sta me s seboj	A
sestri je bilo trinajst	let,	najmlajšemu bratcu pet	A
”Kod si hodil toliko	let,	kam si se nam bil izgubil	A
nesreča in pankrt!“ Šest	let	mu je bilo takrat, ko	A
slišal. ”Štirideset	let	bo zdaj tega, ko sem bil	A
življenje teh dolgih, dolgih	let,	tako jo je tiščalo v prsih	A
zastro se ti oči - še sto	let	morda, še dvesto let in	A
sto let morda, še dvesto	let	in zapeli bodo mrtvaški	A
Zdaj mi je petintrideset	let,	pa sem živel, ravnal in	A
mlajša od mene? Komaj šest	let!	Kakšno pravico ima, da	A
saj mladost ne šteje	let	in tudi starost jih ne	A
ve, da ni med nama šest	let,	temveč da je pol življenja	A
ne izplača za teh par	let,	kar veseljačite v božjem	A
plahim glasom. ”Za deset	let	ste se postarali, kar	A
videla že zdavnaj. Za deset	let	... ženska je, pa je bila	A
postaral za celih deset	let,	kar čez noč?“ Prestrašila	A
je vseeno ... za teh par	let	...Ali Bog vedi, če ne že	A
Tako je živel še trideset	let.		A
odtistihdob že petindvajset	let!	Kolikokrat sem se žalosten	A
dogodek izza otroških	let	je stal živ pred menoj	A
trhljêne duri. Že mnogo	let	je nabít na hišnih vratih	A
imela takrat dvanajst	let;	njen obraz je bil še čisto	A
tiste čase šestindvajset	let,	ne dosti več.Suh je bil	A
posetim znanko iz prejšnjih	let?	Če se dobro premisli, je	A
rožni venec. Petnajst	let	je minilo odtistihdob	A
dobro izhojena. Nekaj	let	suplent v Kranju ali v	A
bo že petinsedemdeset	let.	Rojstnega dné ne doživim	A
nemških knjig. Trinajst	let,	mislim, da mi je bilo	A
klavirja skoro dvajset	let;	stanoval sem v nizkih	A
nisem je videl pač deset	let	in nimam poželenja po	A
bilo mnogo nad trideset	let.	Ker je bil gladko obrit	A
ste že blizu trideset	let.	“ ”Šestindvajset, blagorodj	A
Na akademiji je bil pet	let	skoro nepretrgoma; samo	A
ni videl že preko deset	let	innikoli mu ni prišlo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani