kot (501-600)

To je pa res. Huda	kot	vrag. TRETJI PRIZOR	A
ti. A ti si še malo več	kot	muha. Sršen si, vražji	A
Tvoja sta ravno toliko	kot	moja. ČETRTI PRIZOR	A
Mislite? On je trmast	kot	Vi.Vaša kri, kaj bi drugo	A
da stradajo. Delajo	kot	črna živina.Ali šuma je	A
da si mi še bolj všeč	kot	moja Alenčica. Tona.	A
verjemi. Denar je potreben,	kot	sol. Spomlad bo prišla	A
in prazni smo prišli,	kot	ciganje.Kaj pa otroci	A
skoro bolj všeč si mi	kot	takrat, ko si bil vojak	A
groša bi človek rajši klel	kot	ukal. Slaba bo letos,	A
polja, njiv, gozdov... Hiša	kot	grofija.Kruha dosti in	A
vedno držiš za predpasnik,	kot	šolarček matere. Torbarček	A
ne kočarji ali gostači	kot	nas eden. Zavrletovka	A
39 . \/ Kmet je bil	kot	mi.Irhaste hlače je nosil	A
Ameriki se drugače živi	kot	pri nas.Vsak dan meso	A
Drugače se bo živelo	kot	danes. Zimovka.Dvajset	A
delavec v enem mesecu več,	kot	zna tu prvi kmet vse svoje	A
pošten človek! Bolj pošten	kot	ti in tvoja žlahta. Alenka	A
pijan?! Bolj sem trezen	kot	kaplan pred mašo. Ampak	A
naokoli. Saj sta še hujša	kot	jaz in moja Tona! Kregar	A
boš mi moral skrbeti za	kot	in rediti me, ampak za	A
80 . \/ bi se stisnil v	kot.	Dva gospodarja sta odveč	A
doma ostali, bi nas bilo	kot	mravljincev po naših hribih	A
To so ladje! Večje	kot	naša cerkev.Videl sem	A
vzeli s seboj. Manj solz	kot	človek vidi, bolje je	A
pomôril ne bó, Čuj, vsak nam	kot	sužen pokôril se bó!«	A
zemljój! In meni se zdi	kot	bi bil pred menój: Ves	A
pač mu obledéla; Té očí	kot	da so brez življenja;	A
ne pij tegà, ne pij! V	kot	s kupoj, da se razdrobí	A
bi, samotár, Ker mirni	kot	pustí ti cár?...	A
vencev že poln je vsak	kot,	Kolačev s trakóvi ovítih	A
jerbašček svatje ‒: Živ angelj	kot	dar v njem leží! Podoben	A
Svete mi čitali maše,	Kot	kri Spasíteljevo pil bo	A
dolgo še zemljo mi svojo	Kot	sužnjiki orjemo naj?‒	A
res li, tovarši! ‒ lehkó	Kot	sadje nosílo bi vsako	A
mrtvaškim glasom govorí: »	Kot	kralj dnes prvič gledam	A
doseči, kar je daleč	kot	nebo: Blagor duši hrepeneči	A
včasih obide ga čustvo,	kot	bi ne živel nikdar. Trnje	A
hiti. Naprej, naprej	kot	v reki kaplja v silnejše	A
igrajo nebeške zarnice,	kot	daljni, ognjeni pozdravi	A
in naprej ... Bilo je,	kot	bi nikdár ne bilo in nikdár	A
daljnih mej. Bilo je,	kot	bi nikdár ne bilo, in	A
priroda, povej! Bilo je,	kot	bi nikdár ne bilo, in	A
in naprej ... Bilo je,	kot	bi nikdár ne bilo, in	A
svetilo. Moten odsev,	kot	jasen poprej. Bilo je	A
jasen poprej. Bilo je,	kot	bi nikdár ne bilo, in	A
in naprej ... Bilo je,	kot	bi nikdár ne bilo, in	A
srce moje bolj ljubilo,	kot	druga srca vsa in vse	A
že čas zvonil je pokop	Kot	resen mladenič še kito	A
enkrat spet bi mogel spati,	kot	danes spi pred tabo, mati	A
moji bodrili! Ti poješ	kot	nekdaj, glasno in lepo	A
lepo. Ti poješ ob meni,	kot	pel si pred leti, ko zrla	A
/ Ti poješ ob meni,	kot	pel si ob časi, ko v Vlahinjo	A
zašel. Ti poješ ob meni,	kot	pel si za dobe, ko gledala	A
okusil tudi trnja več	kot	rož? In ali nisi to dobil	A
dejanje, dejanje resno,	kot	je resen čas? Ljubezni	A
svet se drugačen mi zdi,	kot	sanjal sem nekdaj v slepoti	A
stari hrast, ki dviga	kot	junak se čvrst in hraber	A
v gomili! Za mene ‒	kot	da ne bi nikdar bili.	A
rodil! Zanj bodem jaz,	kot	ne bi nikdar bil. Ta rod	A
ta brezčutni svet, prav	kot	bi mislil, da me ume svet	A
kako? Pa bodi silen	kot	valov vihar. Peklo spominov	A
bi obilo, razsvetlil jo	kot	bajen grad. In ko bi nežen	A
klečečemu na črni ruši	kot	speča mati le pod njo	A
ljubezen taka se ne zrca,	kot	sije v njej ta čisti žar	A
naposled le našel varen si	kot.	Na smrtni postelji dal	A
da sodi svet drugače	kot	Bog, da človek, ki hoče	A
stokrat srečnejši s teboj,	kot	bil sem nekoč v druščini	A
jaz bil sem mahoma pijan	kot	detece v zatohli vinski	A
/ Spomin mrličev »	Kot	cvet jesenski mrem in	A
duh ostavi kraj grobov,	kot	brza luč, kot ptič krilat	A
grobov, kot brza luč,	kot	ptič krilat spomina svojega	A
vrstnikov rajnikovih roj.	Kot	zvonci zažvenkljajo čaše	A
družbe naše, vesela živi	kot	nocoj!« A glas ob njih	A
v molk, ti jokal bodeš	kot	otrok.« Poskočim k vratom	A
molk, zares sem jokal	kot	otrok. Smrti prerok	A
»Vse mirno zunaj je	kot	prej, in vse uživa slaj	A
koči deklica je cvela	kot	rdeča roža v sončnih dneh	A
rdeča roža v sončnih dneh,	kot	slavec v mraku ljubko	A
bitja dražjega na svetu,	kot	v koči deklica je ta.	A
. / . / stran 131 . /	kot	sahne na jesen cvetica	A
spomin ostane večen meni,	kot	sonce v luči se blišči	A
Abdalah, sovraga, da golčiš	kot	grlicam golobec, brez	A
njenem hramu sladko, mehko,	kot	pomladno sonce, kdo naj	A
čarobno bi z njim se vozila,	kot	luna po mirnih vodàh.	A
moral stopiti krasoten,	kot	sam polubog, junak, ki	A
tudi bi nič ne imela,	kot	njega ‒ a njega le jaz	A
meni plavaš spet, težka	kot	megla večerna, mrzla kakor	A
zgodovina Rod za rodom mre,	kot	za listom list odpada	A
posmeje trdi svet se preje	kot	razpade v grobu prt.	A
približa se mi lepa žena,	kot	vodna vila vstane iz valov	A
govorica, ljubim bolj	kot	žuboreči vir, bolj kot	A
kot žuboreči vir, bolj	kot	pesem, ki jo drobna ptica	A
prepodil s čela mrak in	kot	nebeški balzam ozdravil	A
razumel ne bi naših več.	Kot	roža nisi se razvil z	A
vere, ki plahi obmolče	kot	mile Jere, če kdo jih	A
Ljubezen ta nesamopridna,	kot	živ studenec, nikdar plitev	A
zgodovina živi in glasi se	kot	pesem nagrobna. O, časi	A
noči? Čarobna in čista	kot	roža pomladnja ljubezen	A
ob luni, vedno valuje,	kot	ocean. Ne preudarja, nič	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani