nova beseda iz Slovenije

jo (1.701-1.800)


rad natvezel... Drozeg      jo      gleda, oprt ob palico  A
razumela! Strokovnjaško      jo      premeri:Zalo dekle, lepše  A
preteklost, marsikaka lumparija      jo      ustavi spotoma.O, Peter  A
pričakujoče v svečo, ki      jo      je bil prinesel Evgen  A
Tema je nastala, ki      jo      zvezde dražijo s prešerno  A
Drozeg se okrene naglo in      jo      uščipne v bok.   A
vas hotel vprašati: Vi      jo      poznate, seveda jo poznate  A
Vi jo poznate, seveda      jo      poznate...« Staremu  A
A od kdaj... Vi      jo      poznate še iz svojih tržaških  A
dolgo pravi Čelhar: »Pa      jo      dajte Rebcu!«   A
Čelhar. »Kako visoko bi      jo      cenil?« »Hm... to  A
briga tvoja dota? Vzemi      jo,      odkoder hočeš!« -Stresalo  A
dolga leta; nekega dne pa      jo      zadene kakor strela iz  A
Idilično sanjarjenje      jo      je prevaralo, zato si  A
je vrgla krog vratu, da      jo      je moral skoraj brzdati  A
Oficialova poštenost      jo      je obvarovala hudega.  A
razložil svoje razmere in      jo      povabil, naj bi prišla  A
ljubeznipolnih materinskih rok,      jo      je tako navdušil, da je  A
kar udomačene. Rebec bi      jo      vzel tudi brez denarja  A
Kaj bo z Maričko?      Jo      vzameš ali ne? -Katri  A
ti si padla malo dlje,«      jo      zavrne Evgen šobasto,  A
krčevitimi udarci, da bi      jo      oplazil preko hrbta.   A
smejajo oči: Dobro si      jo      dal, možak! Pametno  A
rajnici... »Iz prsti si      jo      naredil, s kostmi in kitami  A
s kostmi in kitami si      jo      sklenil, obudi jo, o Gospod  A
kitami si jo sklenil, obudi      jo,      o Gospod, poslednji dan  A
vračajo s pokopališča,      jo      sune v rebra:   A
Šele v tem trenutku      jo      obide čustvo, da je orožje  A
pretirano; namesto žalosti pa      jo      prešine osvetoželjnost  A
bobni v ušesa... Koj nato      jo      vidi med pogrebci, prihajajočimi  A
njena smrt prijela. Rad si      jo      imel, po svoje rad imel  A
pobožne misli? Ali si      jo      sploh razumel, kako je  A
imaš s kom.« »Zdaj ste      jo      uganili, ‘Ptiček’.Samo  A
zasmejal nad njo. Dopoldne      jo      je bil povedal Toni -  A
Zdajci stoji za njo, pa      jo      zagrabi krog pasu, surovo  A
zagrabi krog pasu, surovo      jo      zagrabi in pritisne k  A
uren in ročen; zmerja      jo      in se zaganja vedno znova  A
moraš biti ptiček, da      jo      ukrotiš!« »Haha  A
toliko ptička nisem, da bi      jo      bil ukrotil...Baba je hudič  A
»Dam! Seveda ti      jo      dam!Čim prej jo odpelješ  A
Seveda ti jo dam! Čim prej      jo      odpelješ, tem rajši te  A
nismo otroci? Kar nabaši      jo      na voz!Adijo!  A
pod predpasnikom; malo      jo      je sram, ker ni oblečena  A
pa refoška gor, Tona!«      jo      pozove Drozeg. »Na svojo  A
Rebec ji stisne roko in      jo      pogleda toplo:   A
mlad dijak. »Ho, Janez      jo      ima skrito kot zaklad  A
kuhinjsko? To, ki sem      jo      jaz danes žalil?...Strela  A
povem: ne na dom! Vzemi      jo!     Izplačam te, kakor ti prisodi  A
kakor ti prisodi, pa      jo      imaš, kjerkoli hočeš...  A
objemlje njeno laket in      jo      vlači za seboj. Ona gleda  A
»Le pojdi, Evgenček,      jo      že jaz pripeljem!« -   A
zadrževati dihanje. Janez      jo      počasi potegne k sebi  A
Kar pojdiva!« Vleče      jo      za seboj; obraz pa mu  A
da vidi samo Drozga, ki      jo      pozdravlja s kupico:   A
tesno v naročju, kakor bi      jo      zeblo. Tona jo  A
kakor bi jo zeblo. Tona      jo      strogo opazuje in se naenkrat  A
Glas ji je razdražen, da      jo      vsi pogledajo:   A
»Ali je Martin doma?«      jo      vpraša oče nepričakovano  A
to?« »Kje ga vzamem?«      jo      gleda Drozeg smehljajoče  A
kakor je zdaj Janez, pa      jo      je zavozila z mano...Saj  A
tiste čase... Takrat bi      jo      bil poročil, kanalja!  A
odpeljeta... Zadnji čas, da      jo      še Toni uneseta.   A
smotka mu je ugasnila, pa      jo      preklada med ustnicami  A
če je ne vidim.« »Pa      jo      imaš vendar rad, kadar  A
prišla gledat za očetom, in      jo      potolaži, naj se ničesar  A
svoji babjevernosti si      jo      razlaga kot migljaj usode  A
bobna s prsti: Saj nam      jo      še prineseš, boter, le  A
zemlje z ljubečo dušo in      jo      hočejo za vsako ceno in  A
postreže, da steče k Toni in      jo      privede, če se mu zdi  A
Kako bo, Peter? Ali      jo      uneseš, Peter?Ali ti še  A
za zadnji cofek, da bi      jo      vihtel še nekaj časa...  A
še nekaj časa... Zdaj ti      jo      je odnesel veter.Zbogom  A
potrjuje . / . / stran 18 . /      jo      poseljenost teh krajev  A
nove vere, krščanstva, ki      jo      je prinesel v deželo rimski  A
tradici . / . / stran 27 . /      jo,      pri tem pa posebej poudarjajo  A
nekakšna združena Evropa, ki      jo      je določal enoten, fevdalni  A
poimenovanja cerkve, ki so      jo      kasneje fonetično ponemčili  A
gospodarstvo in kultura, ki so      jo      pospešeno širili številni  A
zgodovinske raziskave, ki      jo      je na začetku tega stoletja  A
prevedel celotno Biblijo in      jo      izdal leta 1584 v Wittenbergu  A
brez ozira na škodo, ki      jo      s tem prizadene svoji  A
socialdemokratske stranke, ki      jo      je odklonil tudi Cankar  A
Revolucionarna sovjetska vlada      jo      je objavila! Umazana,  A
val germanizacije, ki      jo      je nosila industrijska  A
Italija v vsaki vojni, ki      jo      je začela, vojaško potolčena  A
zmagovati nevarnosti, ki so      jo      povzročili plenilci, pobijači  A
organiziral varnostno službo, ki      jo      vrše občinski stražniki  A
državo Slovenijo, ki so      jo      potem v sicer kratki,  A
carinski uradniki, ki      jo      bodo nakazali na skupni  A
bolj njihova; popolnoma      jo      imajo v oblasti. Društvo  A
Ravna in gladka je, ko da      jo      je pravkar uravnal mizarjev  A
uravnavajo vijugo, ki      jo      je bil naredil ovinek  A
vstopila. Snel je čepico in      jo      briše od znotraj okoli  A
konzerve s strelivom in      jo      razstrelili, pa bodo imele  A
stopil od štedilnika in      jo      opazoval. »Mama.«   A
zamišljena in odsotna. Lojzek      jo      je spet pogledal. »Gino  A
te je ujel?« Pogledal      jo      je in se prestopil. »Me  A
na noge. »Kakó, da si      jo      utrgal?« »Je nisem jaz  A
jaz utrgal,« je rekel in      jo      gledal. »On jo je,« je  A
rekel in jo gledal. »On      jo      je,« je potem rekel in  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA