dva (1.801-1.900)

meja čudno zabrisana ...	Dva	ali tri dni pred kresom	A
pošast z enim samim odbojem	dva	metra daleč, čeprav še	A
velikonočni četrtek za	dva	dni utihnili zvonovi,	A
eni izmed njih je našel	dva	okostnjaka, drugega ob	A
le, če boste najmanj za	dva	tedna pred vsemi drugimi	A
porečete, če položim na mizo	dva	tisočaka in še nekaj čez	A
stala vsaka izmed njih čez	dva	metra nad svojim napajalnim	A
povrtninami prednjačiti vsaj za	dva	tedna.Na posameznih terasah	A
sprejemljiva družbica se je čez	dva	dni s praznimi žepi prepričevala	A
Srečna in razigrana, kakor	dva	velika otroka, sta se	A
izboljšanje posestva, druga	dva	za Lovreka in Polonico	A
vi obljubite enako?«	Dva	mlada pogleda se za trenutek	A
za vso zelenjad pa cela	dva	ha!Na sadovnjaku, ki meri	A
v letniku samo štirje,	dva	Američana, en Italjan	A
razprtimi rokami stopi Lovrek	dva	ali tri korake proti njemu	A
se prestraši Lovrek. »	Dva	tedna so bili čisto dobri	A
Miklausinovo trgovino	dva	Lovrekova soseda iz vasi	A
vidi svet čudovito sliko:	dva	inteligentna nasprotnika	A
zarana priropotala v hišo	dva	mrka orožnika z nasajenima	A
sestanek določim z njo. Samo	dva	dneva sta ti še na razpolago	A
imaš svoje trpljenje:	dva	človeka hkrati ti ugrabi	A
se letali ne umakneta!	Dva	vojaka sta že ranjena	A
nenavadni sreči: najmanj	dva	dneva se še lahko izogiba	A
glavnim jarkom, ki se je	dva	metra globoko zajedal	A
počita na laški strani	dva	zaporedna strela, jo udarite	A
z zamolklim grmenjem ...	Dva	smrtna krika, ponovno	A
opazi poleg svojega še	dva	nahrbtnika, ki ju ubegla	A
izza Lovrekovega deda,	dva	ruska ujetnika in kopica	A
ti povem nekaj lepega:	dva	vnučka te že dolgo pričakujeta	A
že dolgo pričakujeta,	dva	preljubezniva, sladka	A
jedilnico sta pridrobila	dva	zala otroka, fantek in	A
”Rad bi že videl ta	dva,	Aleša in Hano!“ se je	A
naravno, kakor vidiš ... Takoj	dva	dni potem, ko si ti odšel	A
blizu obrežja plavala	dva	krasna laboda.Na ograjo	A
svojega stola, popravila si	dva	krasna kodra, ki sta se	A
učiteljici? Kvečjemu	dva	meseca ...Jaz sicer ne rečem	A
takrat? ... Ali si šel čez	dva	dni k Tarmanovim?In kako	A
napotil v mesto, je romal	dva	dni: takrat je stopal	A
nositi, kakor prej; že	dva	meseca ima klobuk; jaz	A
kmalu poslovil. *	Dva	meseca pozneje se izprehajam	A
pred nesrečo, ali kakor	dva	druga človeka v današnjih	A
se jezil, vsaj mu naša	dva	nikoli nista storila nič	A
opomnil. Samo šeststo in	dva	in sedemdeset forintov	A
ne pozabite: šeststo in	dva	in sedemdeset!... Zagotovim	A
Poprtnjak ter poskoči	dva	koraka nazaj.Na pragu	A
Pred vrati sta stala	dva	moža in hlapec je ravno	A
pokopališče. Ob jami sta stala	dva	zamazana starca z okroglimi	A
se smehljala ... Samo še	dva,	tri dni in nobene nevarnosti	A
steklenic in škatlic,	dva,	tri robce, zvitek zobotrebcev	A
sijalo. In prijezdita mimo	dva	mlada oficirja, dva lepa	A
mimo dva mlada oficirja,	dva	lepa huzarja.Nič več se	A
ponesrečila, ker sta se bila	dva	advokata sprla zaradi	A
sem se tedaj na tista	dva	mlada oficirja, črna huzarja	A
pripeljal gluhi hlapec Miha	dva	prazna sodčka od Kozma	A
krajcar, tam popotniku	dva,	tu zopet natakarici pri	A
stvareh si ne moreta biti	dva	človeka bolj navzkriž	A
Govoril je najmanj za	dva	tona višje, malo hripavo	A
vsak trenutek hrupneje.	Dva	ali trije govorniki so	A
jaz moram biti pijan:	dva	goldinarja in pet in štirideset	A
Časih je izpustil po	dva	in tri, nekaterega niti	A
»Ná krajcar še ti, ná	dva;	zakaj bogat je Jernej	A
Jernej, prostora je za	dva	in kobila je spočita	A
kup gnoja. Tam je ležala	dva	dni in dve noči; mraz	A
Tesen ji je bil dom:.	dva	metra dolg, meter širok	A
tudi župana in njegova	dva	namestnika sem videl.	A
sta se priklonila ona	dva	črno oblečena gospoda	A
To sta namreč moja mala	dva,	je moj parček, sta moja	A
kaj šele poročene. Ta	dva	otroka, ta dva bela metulja	A
poročene. Ta dva otroka, ta	dva	bela metulja sta njena	A
je rekel. ”Eden umira,	dva	pa napol!“ ”Kdo umira	A
igrala otroka, njegova	dva	golobčka.Nasmehnil se	A
ga zvrnimo kozarec ali	dva,	da pojde vse po sreči	A
poprej sta se bila utopila	dva	mlada človeka.Pripeljala	A
stane ta zlata broša?“	Dva	pozlačena golobčka sta	A
pred vratmi sta stala	dva	človeka ter se živahno	A
-- odkar sem videl ta	dva	čudovita siva bisera,	A
nadalje liter vina, ali	dva	in steklenico žganja za	A
troje se jih je obesilo,	dva	sta se utopila, eden je	A
... In te očí, --	dva	rosna ametista, dva	A
dva rosna ametista,	dva	ametista na srebrnem polji	A
misli, kam sanja spomin?	Dva	človeka, oba mlada, oba	A
veselo žvižgal; zdaj ko sva	dva,	me je strah!“ Komaj	A
poznanjem. ”Saj zato, ker sva	dva,	saj zato me je strah!	A
premagal. ”Zato ker sva	dva!	... Eden in še eden sta dva	A
... Eden in še eden sta	dva	-- tako ni več na svetu	A
Bog, kakšna bajka! Kakor	dva	otroka ... In nazadnje	A
stran 33 . / narod v	dva	natanko ločena dela: v	A
in tudi kos -- ali ta	dva	ne zahtevata, da bi ju	A
Trdina in makár tudi tista	dva	mlada študenta, ki sta	A
straneh, le ozka, komaj za	dva	prsta široka zareza v	A
vendar res ne ostaneš samo	dva	dni doma, Jakob?“	A
predsobi sta bila samó tá	dva	kandelabra, drugače je	A
svoje premoženje; imel sem	dva	goldinarja in nekaj soldov	A
sami, jaz bom stal takole	dva	koraka pred vami ...Ne mislite	A
hrastovega lesá, skoro	dva	metra dolg; na njem je	A
šolo, že na jesen, čez	dva	meseca...Kakšna sladkost	A
pričakovanju! Na jesen, čez	dva	meseca, - samó še dva	A
dva meseca, - samó še	dva	meseca tega strašnega	A
strašnega življenja! Samó še	dva	meseca, - in zazdela sta	A
postelje sta spala njena	dva	mlajša brata.Poslušala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani