dva (1.601-1.700)

ročni kovač je položil na	dva	tesarska stola tri deske	A
spravljen in da se za	dva	dni vrne z Urhom, ko pride	A
niso šli po trije, po	dva,	vsak proti svoji vasi	A
kokošim. Ob njej sta stala	dva	samosrajčnika. Sam ni	A
potuhnil, ko je prišel domov.	Dva	sinova sta vardevala,	A
sinova sta vardevala,	dva	sta se še potegovala pri	A
na vrata. Vstopila sta	dva	gospodarja. »Zbogom, gospod	A
ga ni zmočilo. Mhm ‒	dva	zajca sem ujel v zanko	A
gane. Vidiš, Jančar, šele	dva	meseca sem oženjen.Pet	A
in še prezgodaj. Vsaj	dva	meseca prezgodaj.« »Zadnji	A
bajtar, naš cesar ima po	dva	grunta, še več.Ho, kako	A
kot v krčmi: če se samo	dva	spreta, ni sile in je	A
oči. V kotu na levo sta	dva,	ki sta imele zvezde, sedela	A
natakarica! Za vsakega pri mizi	dva	vrčka, plačam jaz.‒ Kaj	A
Jančarica kaj dolga?« »	Dva	tisoč,« je rekel. »Ali	A
je pisal, vidiš, eden,	dva,	tri ‒tu je šel naprej	A
namen,« je porinila Jera	dva	goldinarja pred župnika	A
je z nogo, stopila še	dva	koraka bliže do hčere	A
Korenčku in si privoščila	dva	fraklja strdenega žganja	A
ne vem, kaj bo. Zoper	dva,	ne rečem; zoper deset	A
Skobelj pa ima tri konje in	dva	vola in so še vsi v hlevu	A
dostavila: »Zvoni naj mu	dva	dni, mora dva dni ‒ kot	A
Zvoni naj mu dva dni, mora	dva	dni ‒ kot bi ležal doma	A
če resnično storiš to,	dva	tisoč več, kot bi jih	A
poiskal Francetovo roko: »	Dva	tisoč več in precej denar	A
»Jaz tudi! Samo	dva	dni sem premlad!« »Utaji	A
Ženske so štele: eden,	dva	‒ trije ‒ dvajset, trideset	A
leti hrom na postelji.	Dva	majhna otročička ima in	A
kaplje, dasi sem upal na	dva	polovnjaka.Vina ne bo	A
no, pod napušč morda za	dva	konja.« Podčastnik je	A
pogledal in narekoval: »	Dva	konja!« In šlo je od hleva	A
pomežiknila proti bajti.	Dva	mlada trenarja sta se	A
274 . / Župan je imel	dva	grunta, edinega sina na	A
sedeli pri mizi, ob njiju	dva	trenarja.Na mizi je bila	A
Na klopi sta smrčala	dva	vojaka, iz kamre se je	A
1 Pred mano sta šla	dva	moža.Noč je bila.	A
stare češpljemejice najel	dva	odvetnika in se pulil	A
iz cekarja: vsakemu po	dva	piškota, za vsakega po	A
je teden, potekla sta	dva,	toda Stiskar si ni upal	A
list ‒ potrjencev. Niti	dva	meseca nista pretekla	A
zamaknjene v daljavo.	Dva	dni potem se je razleglo	A
»Stoj!«	Dva	mladeniča sta stopila	A
ki bi ga zadostovalo za	dva	tedna.Hilbudij je jezdil	A
rezilo v goltanec; druga	dva	se preplašita, vtem pa	A
po lesu dalje. Druga	dva	tovariša nista šla za	A
njim jezdijo drugi po	dva	in dva. Poveljnik! Hilbudij	A
jezdijo drugi po dva in	dva.	Poveljnik! Hilbudij!	A
Hilbudija’. Ali že sta počila	dva	oklepa, mogočni sulici	A
padlo v sedanjem boju,	dva	sinova ležita na polju	A
pravim: sebe še imam in še	dva	sina in vsi naj pademo	A
se potrebuje.« »Tudi	dva	konja vzamem.« »Ne smeš	A
bo prijetneje, če bova	dva.	Pogleda cirkus v Bizancu	A
bilá vojska razdeljena na	dva	tabora. Tunjuš pa je večerjal	A
Bežite, Sloveni gredo!	Dva	sta že tukaj!Pohrustajo	A
»Ne. Ampak ukradi	dva	najboljša konja.Zajahava	A
brez hrupa bi odpeljal	dva	konja.« Že je sklenil	A
konjih, obrzdal hitro	dva	‒ brzde so bile privezane	A
Konjski čuvaj leži umorjen,	dva	dobra konja sta ukradena	A
Proti njim sta drevila	dva	konjika.V trenutku so	A
pozabil vseh bolečin. »Samo	dva!	Ta gresta za nama!	A
Streha na vozu je padla.	Dva	krepka numidijska sužnja	A
samega cesarja. Ali ta	dva!	Prtene halje, bose noge	A
Melhior je samo zamahnil,	dva	sužnja sta razumela in	A
Stavim!« »Stavim	dva	vandalska zlata!« »Stavim	A
Gotov bič, še trenutek,	dva,	trijé udarci, Teodora	A
hipodrom se je razdelil v	dva	tabora: polovica je kričala	A
sprejela, le Iztok in	dva	Tračana sta odklonila	A
rodila druga Minerva. Šele	dva	meseca in taki uspehi	A
hodi, ti pravim! Poglej,	dva	jezdeca, Bojan in Velegost	A
Novice, ki jih prineseta ta	dva,	so Tunjušu stare povesti	A
borba, dvignila sta se	dva	bregova ‒ in sredi prepad	A
jim velel pripraviti	dva	čolna, razgrniti na bregu	A
morjé izpod oljčnega gaja	dva	večja čolna, ki sta kakor	A
čolnič sta se zasadila	dva	železna kavlja in ga pritegnila	A
nebeškim soncem. Daj mi	dva	konja in ubeživa še nocoj	A
Vendàr dovoli, da ostaneta	dva	hoplita pri vratih, dva	A
dva hoplita pri vratih,	dva	pa gresta k morju v pristan	A
so se svetile oči kakor	dva	plamena.Plašč je potisnila	A
razmikalo ob prihodu prefekta.	Dva	centurija sta vodila oddelke	A
pripeli oklep k sedlu,	dva	pa sta pomagala Radovanu	A
pregledali izgube. Padla sta	dva	Slovena, trije so bili	A
gorela. Iztok je odbral	dva	stara vojaka in tri ranjene	A
Tako mi slave Atilove, ta	dva.	« Tunjuš je zopet zaklopil	A
Svarunovemu gradišču.	Dva	najboljša hlapca, izborna	A
hipu pojavili dve postavi	dva	starca, Svarun in Radovan	A
sivolasih senatorjev,	dva	gizdalinska diakona in	A
nekaj trenutkov, ko sta	dva	evnuha dvignila zaveso	A
plošči, za katero je stal,	dva	lepa bronasta svetilnika	A
prsti zlato zapestnico,	dva	zvita delfina, posuta	A
berili in topazi, za oči	dva	granata, in jo dvignil	A
Prihitela je Cirila.	Dva	sužnja sta dvignila na	A
Otvezli so brod.	Dva	vojščaka sta stopila nanj	A
postave v mračnem lesu. Po	dva	in dva so se plazili mladci	A
mračnem lesu. Po dva in	dva	so se plazili mladci po	A
lokostrelci, telebnil je eden,	dva,	trije s sedla na zemljo	A
zahtevam svobodo: dal mi boš	dva	konja, enega za ježo,	A
konja.« Hitro so privedli	dva	izborna hunska konja.	A
paslo nekaj konj. Kakor	dva	dečka sta bili senci	A
gledata izpod čepke nanjo	dva	žareča oglja kakor oči	A
tiste strašne oči, tista	dva	žareča oglja kakor volkodlak	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani