brez (701-800)

težko živeti je samemu	brez	ljubice, težko, težko	A
ljubice, težko, težko	brez	srca, ki zanj živi, ki	A
vrste! Glej, izza teh	brez	polje in polje, tako daleč	A
stran 69 . / SNEG	Brez	konca padaš, drobni sneg	A
bode ‒ kot ta tiha plan	brez	konca širi se pred mano	A
srce prišla ljubezen ni	brez	konca in brez kraja!	A
ljubezen ni brez konca in	brez	kraja! SV.	A
84 . / V DREVOREDU	Brez	konca razteza se drevored	A
šli, težko jim umreti ...	Brez	ljubezni hodim jaz in	A
ljubezni hodim jaz in	brez	nad po sveti ‒ lahek bo	A
slušam, sebe in žalost	brez	mej. Pa ne pojdem prek	A
ljubim prelepo Marijo,	brez	sreče živim, brez pokoja	A
Marijo, brez sreče živim,	brez	pokoja! Pesem Kakor	A
srce prišla ljubezen ni	brez	konca in brez kraja!	A
ljubezen ni brez konca in	brez	kraja! Zvečer Že iz	A
tudi pridigar ni čisto	brez	zabave ‒; a vendar o modrosti	A
skalnimi reka je temnela,	brez	šumenja, brez glasu k	A
temnela, brez šumenja,	brez	glasu k morju je hitela	A
odletel je; vedno više	brez	miru, nad ves svet se	A
oči govorijo, da bodo	brez	tebe nam setve zorele	A
sem in nem in strmim ven	brez	konca in trepečem ob tvojem	A
vrste! Glej, izza teh	brez	polje in polje, tako daleč	A
se strezne, a ožgan in	brez	brk, oh, župan tam stoji	A
stran 102 . / Sneg	Brez	konca padaš, drobni sneg	A
bode ‒ kot ta tiha plan	brez	konca širi se pred mano	A
presušenega ptičjega petja iz	brez,	pobegi vkopani, premiki	A
vneme povabila, povsem	brez	kakršnegakoli medsebojnega	A
zapajčevinjen med pogrošne halje,	brez	nehanja znoji hladetino	A
in bil sem mali pes.	Brez	zadrege sem spustil vodo	A
nastavljali zanke, a beg bi bil	brez	smisla. Skremžil sem gobec	A
Počutil sem se kakor pes	brez	repa. Nato je ta delikt	A
Obležali sva znotraj omame.	Brez	teže, brez mehurjev, ki	A
znotraj omame. Brez teže,	brez	mehurjev, ki bi polnili	A
Žnable za pogin. Meso	brez	krvi. Padam v objem strašnih	A
citrončku, ki naznanja leto	brez	smrti. Zmešnjava okolja	A
vstopam kot angelka.	Brez	volje se spojim. Dve motni	A
vleglo na prod. Reka šumlja	brez	dileme dalje.Njej se nič	A
samota, osebno telo, duh	brez	smisla, meglene slike	A
Simbolno bitje je mogoče	brez	težav povezati s pesmijo	A
curlja. Sredi vasi,	brez	sramu, in Mozart je nekje	A
telescu nima kosti, živ je	brez	žilne mreže, in nima niti	A
Ustoličenje svobode, slina	brez	ritma, vaga, ki meri arzis	A
zemljo, snežinčki se vrtijo	brez	veselja, košute sedijo	A
neznana snov, ga polni	brez	prestanka. Pikamo se na	A
angelom, ki so metulji	brez	krvi. Tiha sila Deluje	A
Oblak zate Prah je	brez	domovine ‒ letališče,	A
vrabec nam na tla ne pade	brez	tebe, v zbor nihče se	A
karbonate, ni čudo, ako nisi	brez	napuha, okusa tebi treba	A
nauk, upam, ni mi bil	brez	ploda; privrela z njim	A
Vrtí, spreminja čas se	brez	prestanka! Prej časa,	A
je velika: zdaj skočiš	brez	potrebe, mi vsi skakamo	A
»Na vse strani mahati	brez	ozira, puščice, s črnim	A
moreš pomagati, samo ‒ ne	brez	petičnega mehurja. Sancta	A
duše, za vse lepo vžgane,	brez	prida sebi, zanjo se trudíli	A
serca gorka tvoja kri;	Brez	straha tebi v bele persi	A
sem življenje, Izgubil	brez	sadú sem cvet. Na šibki	A
sem dní, Izdihoval sem	brez	pomoči: Zdaj, zdaj mi	A
malo dni! Brezi jadra,	brez	kermila Plava čoln mi	A
nebó, krog tebe raván,	Brez	konca mokra se razprostíra	A
vesela; Življenje novó	brez	rev bolečin Tam bodeva	A
glavó, Saj óno ne najde	brez	mene sreče! Le pojdi od	A
pérje! Spát morala sem	brez	večerje! Strašnó prebrisan	A
vender je zame! Kruha	brez	palice dosti dobím; Potlej	A
napak. Svet mi uganjka je	brez	rešenja, Tebi pa tudi	A
bridkega svét terpljenja	Brez	pregreh in plačila ‒ zastonj	A
in v sredi in na vogli,	Brez	vse potrebe, brez pomena	A
vogli, Brez vse potrebe,	brez	pomena mnogi, Češ, da	A
Ki sólze požirajo sáme‒	brez	kruha! 4. Nam v prid	A
mož, Pa vendar ne more	brez	njega ‒ biti. 13. Kaj	A
daljnega me žene mesta	Brez	mira noč in dan domu;	A
Suha in žejna razvodnica	brez	vode. Zračni cigani.	A
težkih časih, to se pravi	brez	mladosti biti mlad, zreti	A
trideset umre jih dan za dnem	brez	križev, krst, molitev	A
ostalo, smo kakor norci,	brez	srca, ki jim življenje	A
hudičev strah in upanje	brez	dna. Zakaj se koljemo	A
temni noči pridejo po te:	Brez	besede pusti domačijo	A
so samice, trd beton in	brez	odeje, od gladu umiraš	A
trudne misli ‒ ni je smrti	brez	življenja, ni svobode	A
življenja, ni svobode	brez	trpljenja, vse prešlo	A
dvignimo in si zgradimo svet	brez	vojsk in brez solza!«	A
zgradimo svet brez vojsk in	brez	solza!« Tamkaj daleč,	A
zgradili, in kot plamen	brez	meja prek sveta bo zavihrala	A
ni malo naših, nas je	brez	števila, in vendar si	A
ko je cvel jasmin, le	brez	strahu in bolečin. VIII	A
smo vselej hrepeneli.	Brez	hrepenenja ne bi doživeli	A
cvrči? Kakó topola naj	brez	listov zdaj šumi, kakó	A
Hudo je biló v tujini in	brez	vas še huje; za gorami	A
žejno zemlje kras je pilo,	brez	upora bo zaspalo pod gomilo	A
sestra moja, tira me naprej	brez	konca, brez pokoja. Kadar	A
me naprej brez konca,	brez	pokoja. Kadar jaz odhajam	A
taki! Sreče pričakujemo	brez	hrepenenja in ne prosimo	A
Minejo otrokom leta	brez	mladosti mró življenja	A
življenja polni starci	brez	bridkosti. Rod za rodom	A
Ni časa! Vre v daljavo	brez	počitka ljudska masa misliti	A
48 . \/ Vre v daljavo	brez	počitka ljudska masa misliti	A
gibljemo Ančke in Milke	brez	sonca minevajo mlada nam	A
izgubljena ptica lastovka	brez	doma. Ah, viharji zimski	A
izgubljena ptica lastovka	brez	doma rada in prerada moja	A
Izdrl te bo. Saj	brez	koristi si!Ni vredno,	A
spretni. Vsi prvaki -	brez	nagrad! Brez kričeče se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani