Pred nami ti, za tabo mi korakamo; po trnju, čez krtíne pót pretakamo, prešernega nam Bog je dal vodníka! Porednost tvoja z nami je velika: zdaj skočiš brez potrebe, mi vsi skakamo; ko se ti ljubi, sedeš, ‒ zopet čakamo; pokorščina ovčic te silno mika. Od truda in od žeje skoraj sahnemo, kakor pod kapom pot nam s čela kapa; postoj en čas, da malo se oddahnemo!