bila (1.901-2.000)

Temnikarica videla, da je	bila	res zbrana vsa sodrga	A
bilo jasno, kakšna je	bila	Jernejeva pot.- Ali je	A
vrgla k njemu, čeprav bi	bila	to rada storila kakor	A
srce. - Le zakaj sem	bila	ustavila uro? Saj ni mrtev	A
slikane na steklo - in	bila	je strahopetna, šibka	A
svetega Pavla. Podoba je	bila	v svoji preprostosti res	A
če bi ga videl, a mu je	bila	ta muka prihranjena, kako	A
ura začela biti in je	bila	brez prestanka.	A
trepetala in zvenela, kakor bi	bila	duša tega doma in ne bi	A
padlo z nje zadnje breme.	Bila	je lahka, lahka in sama	A
lahka in sama. In ker je	bila	sama, je bila še močnejša	A
In ker je bila sama, je	bila	še močnejša, res nepremagljiva	A
hujše od vsakega boja. In	bila	je zadovoljna, da Jerneja	A
ozrla kvišku. Nad njo je	bila	razpeta mrzla in neizprosna	A
Nemška smrt, ki se je	bila	umaknila k skali v pobočju	A
tilniku. Nemška smrt je	bila	tako presenečena, da je	A
je zamajal, kakor bi ga	bila	krogla res zadela.Nato	A
kakor bi pokrajina ne	bila	resnična in živa.	A
novem razodetju, še ni	bila	čista: bila je še skaljena	A
razodetju, še ni bila čista:	bila	je še skaljena s podobno	A
se mu je v drobu ter je	bila	težja in težja.	A
poteze in kmalu sta mu	bila	oba obraza tako znana	A
pred njim: obraza sta	bila	mirna, pregrnjena z okamenelim	A
zamaknil v sinjino, ki je	bila	razpeta nad njim.	A
škafom perila na glavi.	Bila	je v črni bluzi brez rokavov	A
ona je. Tista, ki se je	bila	prej ustavila pri javoru	A
bilo nikjer! - votla je	bila	zemlja pod njegovimi nogami	A
starec in otrok nista	bila	videti vesela in prvi	A
oživela - in pred njim je	bila	trobenta, ki ga je že	A
in nepremično, ker sta	bila	tako prikupna, tako nenavadno	A
sprejel v naročje, kakor bi	bila	živo bitje: jagnje, zajček	A
ni vedel. Sicer pa ni	bila	zdaj nič manj pomembna	A
skrivnostna. Pravzaprav je	bila	šele zdaj skrivnostna	A
otožen; v njenem zvoku je	bila	še neka druga, globlja	A
je z doma. Če se ne bi	bila	oglasila, bi bil ostal	A
hiša...« »Videti je, da je	bila	požgana.« »Požgana	A
Požgana, seveda, požgana je	bila...	Pa kaj hočemo, je že tako	A
pri tolmunu. Javorka je	bila	že tam in je prala. Pomočila	A
razjasni? V gozdu se je	bila	pritisnila k javoru in	A
stiskalnici, kjer sta	bila	dva nizka stolčka na treh	A
koristno: trobenta se je	bila	preselila v Temnikarja	A
njegovem glasu in pogledu sta	bila	dvom in pomilovanje.	A
konjiča. Njegova podoba je	bila	jasna in lepa.Trobenta	A
luči. Okrog njega je	bila	naslikana pokrajina, pokrajina	A
cvetoče ajde. Nad njivo je	bila	polica, na polici drevje	A
njivi cvetoče ajde, ki je	bila	tako mirna in tako rožnata	A
na senčni črti, ki je	bila	še na tej strani reke	A
prehiteli. Ta misel je	bila	kakor bič in zbujala je	A
se oddahnil. Polica je	bila	ozka, nemara še ožja kakor	A
nemara še ožja kakor je	bila	v njegovi mladosti, in	A
iz navpičnih sten in je	bila	res podobna veliki glavi	A
dolino. Senčna črta je	bila	že onstran reke.	A
Ozrl se je. Za njim je	bila	gola siva stena.	A
Reva! Zmeraj je	bila	pametna ženska.In v mladih	A
In v mladih letih ni	bila	nerodna baba.Ko mi je	A
slišal sem, da je to že	bila	resnica!... - Miha	A
ponovil Temnikar. In	bila	je tišina, mrzla, ledena	A
v pobočje. Zidanica ni	bila	več glava črnookega dekleta	A
med zelenjem, zdaj je	bila	velikanska mrtvaška lobanja	A
bil prazen, kakor bi se	bila	Javorka pogreznila v zemljo	A
a prazen. »Pa je le	bila	Javorka!« je rekel.»In	A
« je rekel. »In če ni	bila	pri Črnilogarici, je iskala	A
napenjal ušesa. Noč je	bila	tiha; slišati je bilo	A
videl je zidanico, ki je	bila	še podobna mrtvaški glavi	A
zamaknil po drevoredu. Noč je	bila	brez mesečine, toda dovolj	A
prazno cesto... Ne, cesta ni	bila	prazna; po njej se je	A
dolgo čakal; cesta je	bila	prazna, nikjer se ni zganila	A
in molče stegnila roko;	bila	je velika, toda lepa in	A
za bluzo, ki si jo je	bila	medtem odpela, in jo široko	A
občutek. Ozrl se je po sobi;	bila	je tako tuja in mrka,	A
stopil naprej. Luč je	bila	na križišču.Stala je sama	A
Vse je kazalo, da ni	bila	docela presenečena.Prižgala	A
temno noč. A noč le ni	bila	tako temna.Kmalu je žalost	A
okovana hrastova vrata.	Bila	so zaprta.Glava mu je	A
na grič. Vrh griča je	bila	cerkev.Tam se je ustavil	A
življenja polna. Okna so	bila	kakor žive oči.Razgledal	A
brajdo. Že tisočkrat je	bila	zrahljana ta kotanja.	A
je krvavel, nekam se je	bila	zadela.Stisnila je k sebi	A
gnali po cesti, ki je	bila	podobna široki, neskončni	A
Gledal je v cesto.	Bila	je neskončno bela, samo	A
prihajala vedno bliže.	Bila	so ogromna, tako ogromna	A
pokazati. Bajtarija je	bila	zelo majhna:Vojnac je	A
prekleti.« Vojnačka je	bila	groba in obilna ženska	A
oglašale v mlaki, zemlja je	bila	žejna in razpokana, za	A
bajtarju in ne kmetu, je	bila	pač taka božja volja.	A
Tam nekje daleč sta	bila	cesar in bog, ki sta imela	A
primeri s to kmetijo je	bila	igrača. Tako daleč je	A
pokrajini. Pokrajina je	bila	poznojesenska, premočena	A
celega, še zemlja sama je	bila	vsa razbita; štiri leta	A
privozil do domače vasi, je	bila	že trda noč.Ustavil je	A
stopil proti bajti, ki je	bila	tako domača v svetli noči	A
podnevi. Ob steni je	bila	velika zakonska postelja	A
materjo Anco. Ta ženska ni	bila	nikdar na dobrem glasu	A
bolj pohleven. Anca je	bila	mrtvoudna.Ponoči je ležala	A
ZEMLJI 175 . / . \/ . /	bila	sama kost in koža.Anca	A
vaškega gospodarja. Zdaj je	bila	spet vsa moč nad temi	A
je župnik dejal, da je	bila	vojna veliko polje, na	A
pograbil vejo, toda veja je	bila	previsoka.Zavalil je k	A
potopil noge v vodo. Noč je	bila	svetla.Preko hriba se	A
kuhinjo, toda kuhinja je	bila	prazna. Odprl je v izbo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani