nova beseda iz Slovenije

vetra (3645)


potem se kakor s sunki      vetra      približuje in se v valovih  A
plesišča kakor s sunki      vetra      prihaja v prostor in se  A
jadrnica na valovih, kadar      vetra      ni.Ziblje se, ne priziblje  A
lino. FRANCKA: Ni bilo      vetra      sinoči.- Tako mi je oznanil  A
osamljen naproti večernega      vetra      mehkim perutim, dozdeva  A
gladko gibljivih tečajih      vetra.      107 SPODMOL   A
Samoten, tih poslušam      vetra      melodijo, harmonik glas  A
veje trhléne, ki prvi dih      vetra      jih v brezdno zažene.  A
iz višav, nežen, kakor      vetra      pomladanski dih in prešeren  A
pokopališča; stricu je      vetra      dájal grm z nizko vejo  A
ni prehodila, tožečega      vetra      polne noči, ki jih ni  A
leta raste sredi lesa,      vetra      moč jo maje, listje ji  A
perutih zimskega sončnega      VETRA     . Henrika!   A
sonca bi živeli. Za malo      vetra,      ki v dolino veje, za malo  A
Še malo sonca, še malo      vetra,      še malo ljubkega, toplega  A
razživi s hrepenenjem      vetra      ‒ da zaihti in zapoje  A
le naprej, dokler je še      vetra      kej. Barčica po morju  A
Plavut? Le      vetra      sapa sveža za nas, ki  A
prihajati, z rokami kakor piš      vetra      in telesom vrtinca, z  A
rdeča košuta mrmranje      vetra      napeta bedra neba in veliko  A
26 Omamljena 27 V očeh      vetra      28 Nekaj 29 Med starimi  A
stran 28 . / V očeh      vetra      V očeh vetra sem se zagledala  A
V očeh vetra V očeh      vetra      sem se zagledala, skoraj  A
počivaj na klopici, kjer ni      vetra      ali prahu, in pridi domov  A
sunkoma obrne stran od      vetra.     Vrata so še zmeraj zaprta  A
Pod to igro valujočega      vetra      pa je vročina nepopustljiv  A
sunkoma obrne stran od      vetra.     Vrata pa so še zmeraj zaprta  A
vse moči naklonjenega      vetra,      ker pod jadrom v zmerni  A
ki je ob vsakem sunku      vetra      izginila izpred okna in  A
veja se je izvila iz      vetra      - in iz očes na mladikah  A
bo na mestu, ti bo dal      vetra!     Takega vetrčka ti bo dal  A
reke in kljub šelestenju      vetra      v vejah mogočnega oreha  A
Mir in tišina.      Vetra      ni, ptice ne pojo.Gozd  A
začudil Luka. »Ali ni      vetra?     « »Tantadruj, prav  A
Tantadruj, prav nobenega      vetra      ni.« »Počakaj  A
ugotovil: »Res je, nobenega      vetra      ni.«Nato pa je ponosno  A
senčica, nobenega žgočega      vetra,      ki se bo zdaj zdaj začel  A
kakor ga je obračala volja      vetra.     Noge so komaj zmagovale  A
pripravljeno za ideologe.      Vetra      jim dati, vetra - pa nekaj  A
ideologe. Vetra jim dati,      vetra      - pa nekaj dela, drugače  A
Nobenega glasu ni in nobenega      vetra.     Zrak miruje, kakor negibna  A
je sopenje in šumenje      vetra      v krošnjah dreves.   A
odkoder je bil prišel.      Vetra      še zmeraj ni bilo, tudi  A
Gibnost. Gibanje      vetra.     Sence dreves.   A
pregibale in plesale v sunkih      vetra,      da so se na pročeljih  A
sploh ni valov, kajti tudi      vetra      ni.Samo tiho, lesketavo  A
zdramil in poslušal tuljenje      vetra,      se mu je v grlu nabral  A
mračno masko morja in      vetra      na obrazu gledal svoje  A
Čutil je, da bi potreboval      vetra,      hladnega zračnega svežca  A
zavijanje burje za okni,      vetra,     ki prinaša sem gor hrum  A
in poslušajo zavijanje      vetra      čez slamnate strehe in  A
je poslušal zavijanje      vetra,      nekoliko je spal, včasih  A
voz in hodiš na perutih      vetra.     Ko je hodila v uršulinsko  A
šumenje pomladanskega      vetra,      ki je razganjal oblake  A
je nalepljen oglas, od      vetra      in dežja so črke obledele  A
napuščem in posluša bobnenje      vetra.     Oko negibno ždi v temnem  A
svečo. Posluša zavijanje      vetra,      ki sploh ne pojenja, in  A
sledi skozi morje bučečega      vetra.     Sedita na slamnatem ležišču  A
skoraj tiho in le malo      vetra,      se počasi potaplja v gozd  A
se je zaustavila.      Vetra      ni nikjer več, zvon je  A
stran 209 . / gostega      vetra.     Iz ženskega spolovila,  A
je imela razpokano. Od      vetra.     Gotovo spi v tej vreči  A
je med valovi blagega      vetra      razpoznal besedilo.Fant  A
jutranje meglice tukaj od      vetra      nerazpihane duše, ostanek  A
vrtinčili nenadni sunki      vetra,      včasih si je kdo zavihal  A
obriti, ženski zardeli od      vetra,      oboji pa z ostro zarezanimi  A
dolgo, ritmizirano bučanje      vetra.     Mogočni valovi, ki so udarjali  A
med bučanjem oceanskega      vetra      zadobilo svoj poslednji  A
zavijanjem oceanskega      vetra      slišali iz podstrešne  A
tuljenjem tega čudnega      vetra.     George Ogrizzeck ni bil  A
podoživljal bučanja oceanskega      vetra,      nobeni verzi niso ostali  A
je to noč med tuljenjem      vetra      in med glasnimi jeznimi  A
poslušal bučanje oceanskega      vetra      in opisoval čas grobosti  A
sta bučanje oceanskega      vetra      in slabo sta spala,ker  A
hip zarezal oster piš      vetra,      ki bo to okamenelo bitje  A
počakajo. Jim bom že dal      vetra.      Jebenti, jim bom dal vetra  A
Jebenti, jim bom dal      vetra.      Spet podstrešje z  A
poslušala zaletavanje zimskega      vetra,      ječanje lesenih desk na  A
je bilo med zavijanjem      vetra      slišati krčevito pokašljevanje  A
ki jo je strah bučanja      vetra      v pohorskih smrekah.Ne  A
bova poslušala zavijanje      vetra,      ki zavija po lesenem hodniku  A
čudno petje pohorskega      vetra      in včasih daljno bučanje  A
meni, smo dali Švabom      vetra,      dobro smo jih dol udarili  A
zgoraj nad njima. Nobenega      vetra      ni bilo, a dim je vseeno  A
naklepom za čelom, z bučanjem      vetra      v laseh in z groznim strahom  A
gori ni bilo nobenega      vetra.     Zrak je miroval, bilo je  A
rekel, če te prevrže sunek      vetra,      te sam ne bom mogel ujeti  A
žilice v očeh. Jim dajo      vetra.     Se premakne.  A
tridesetih metrov, je bil sunek      vetra      tako močan, da ga je zabrisalo  A
že ob najmanjšem pišu      vetra      skozi goste krošnje pripijali  A
ji žare lica od mrzlega      vetra.     »Ti si preveč zmrzla.«  A
bo. Hvala Bogu, da ni      vetra!     « Dan pozneje je že prišel  A
srce. Ne čuti mrzlega      vetra,      ki mu brije v obraz, ker  A
od dežja in prezebel od      vetra.      ‒Kako me sprejmejo? ‒  A
ne bosta več prikazala,      vetra      ni, da bi razgnal ali  A
ne otiram nosov. Tudi      vetra      ne lovim.« »Nekakšen posel  A
svoje vetrnice, ko ni      vetra      in ne more mleti, in takole  A
sneg je še padal. Južnega      vetra      ni bilo več čutiti, ozračje  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA