roži (175)

ne bo minila, niti eni	roži	se ne bom odpovedala,	A
zvenele listke trga zadnji	roži,	trepetne bilke maje v	A
kdo ume te? 13 Jeseni 15	Roži	16 Moja sreča 18 Srce	A
/ . / stran 16 . /	Roži	Kaj te čaka, divja roža	A
videl boš trn na najlepši	roži,	v smehu in sreči boš strog	A
Bogomila “Odločeni so	roži	kratki dnóvi, ki pride	A
ko že premrzlo cvesti	roži,	sneg skrije jo z nočjo	A
Podoben si beli, povodnji	roži.	Ti, če me ne moti moje	A
zamrla mi bo, kot zveneli	roži	odpade pozabljeni cvet	A
ko pade cvet duhteči	roži,	ko izmed dragih mu kater	A
/ . / stran 65 . /	Roži	mlado lice zarudi ko žarja	A
V duši bom njegovi. V	roži	črni.Konec je iskanj.	A
zelenem cvete, pride tja k	roži	veselo dekle, rože si	A
tema in jim govorite o	roži	hiacinti in da je mogoče	A
so brizgale tipke po	roži	skrivnostni in zgodnji	A
isto trditi o potoku,	roži	in hodniku že vprašljivo	A
lasmi, podobna pomladanski	roži.	Bila je praznično oblečena	A
srce in popravljala rdeči	roži	liste, ki so se bili zmečkali	A
Hunici pesem o sončni	roži	sredi stepe.Balambak je	A
življenje! Dajte sonca	roži,	dajte bele ceste in prostranega	A
temni vodi, podoben beli	roži,	ki se je bila odtrgala	A
njó ... V tej sami ubogi	roži,	ki leží zdaj na tleh in	A
ogledalu, postelji, srajci in	roži!	- Vse; vse kar si mi dal	A
soncu, opazijo trnje na	roži.	Treba se je samo otresti	A
planila, posegla je po	roži	in voz, ki je prišel za	A
se je kazala roža pri	roži.	Raztajalo se je srce pisarju	A
gostijo v zadnji sobici pri »	Roži«	, pristojbina, katero je	A
da so se obedniki pri »	Roži«	tudi uprli, ker so nekateri	A
bila podobna pohojeni	roži	in do prejšnje čilosti	A
mu je obstal pogled na	roži	ob steni in je preteklo	A
ha spenjala po cvetoči	roži.	Dekleta, kar je resnica	A
Skalne Zvezde.« Jezerni	Roži	se je obraz pomračil:	A
bolj je bil všeč Jelen	Roži.	Ni vedela, s čim bi se	A
pil Ostrorogi mleko in	Roži	se je dobro zdelo: »Še	A
v njem pokaže Jezerni	Roži.	Pa se je Brkati Som vrnil	A
da se pokaže Jezerni	Roži,	Sulcu in Turu. Ostrorogi	A
spomnil. Brž je povedal	Roži:	»Utegnil sem se mu že	A
oči. Kajpada, Jezerni	Roži	in Turovcem se gre kazat	A
je bil čudno razklan in	Roži	je postalo tesno.Preden	A
»Na, jej!« je ponudil	Roži	polno košaro medenih lesnik	A
zamrzujoča brunca. Jelenu in	Roži	pa je bilo spet dobro	A
prav tak je bil Jezerni	Roži	všeč. Koj je postala	A
ni upal več približati	Roži.	Stal je s hrbtom proti	A
Tvoja ne morem biti.«	Roži	je šlo na jok. Zunaj pred	A
pogovarjala o Jezerni	Roži.	Tršatega Tura pogled ni	A
Golo goro, da Jezerni	Roži	grozi nevarnost. Začivkali	A
ušivi žabar! Jezerni	Roži	se zahvali, da še živiš	A
jezeru, če kdo Jelenu in	Roži	le las skrivi.Mlajši so	A
naj bi ustregla Jezerni	Roži.	Ko je pa rodila fanteka	A
101 . / Samo Jezerni	Roži	pove še prej.Ne mara,	A
mogel prisluškovati.	Roži	se je dozdevalo, da Ostrorogega	A
volje ni bil. Jezerni	Roži,	ki ga je vprašala, kaj	A
senčno kočo k Jezerni	Roži.	Dvojčici sta pa naprej	A
rekel materi, Jezerni	Roži.	Jezerna je skomizgnila	A
kočo k materi, Jezerni	Roži,	in planila po jedi kakor	A
Zorna je oddala otroka	Roži,	sama pa prijela za veslo	A
odložil sulico, stopil k	Roži,	jo prijel za roko in jo	A
vprašanje se je zdelo	Roži	otročje. »Prav imaš,«	A
iz skodele in začrtala	Roži	in Zorni vsaki po tri	A
trdo tiščala na prsi,	Roži	in Zorni je nekako obotavljajoče	A
roke na klop, potem pa še	Roži.	»Ne pusti babnici več	A
postarni sivolasi Jezerni.	Roži	se je obraz čudovito mladostno	A
biti kar podobna Jezerni	Roži.	Postani kdaj tudi ti mati	A
vijolici je dal življenje in	roži.	« »Tako?	A
in sadju, na lipi in na	roži	so čebele nabrale kakor	A
mešenikelcev, izgrebel dve	roži	s korenino, da bo Ančka	A
jesen, ko so se divji	roži	upognili cveti in ko je	A
ne. In vendar zveneli	roži	to še ni bila oživljajoča	A
Morda ste že nekaj čuli o	roži	mogoti; vsega niste.Moj	A
posebna roža in na tej	roži	se pase čudna zlata mušica	A
čebljala samo o čudni	roži,	ki je zacvetela na Mucni	A
kako je ime tej čudni	roži?	« je spraševala otročad	A
Lipnikov Gab je postal pri	roži,	tisti Lipnikov Gab, ki	A
krivce na dva kraja ... K	roži	zraven!Hm, kar vzamem	A
jo opeva pesem, enaka	roži,	ki jo rodi zelena vigred	A
sem verze. O luni, o	roži	in o takih zelenkastih	A
stopiš nanjo, ali če umažeš	roži	le en list, je že uničena	A
raste brez tebe, blagor	roži,	ki se brez tebe razcveta	A
pride do penziona Pri	roži.	- Zakaj pa niste	A
mi dovoliš, in zavidam	roži,	ki jo božaš.Rad bi bil	A
po neki trpko sladki	roži	ali zeli.Pa pridušeno	A
bujno razviti žlahtni	roži.	Izpod gostih in dolgih	A
odtrgaš eno nogo. Kot da	roži	odtrgaš korenino.Zdaj	A
izpodgloje črv korenine	roži.	Sramovati se je treba takih	A
pripovedovala, kako na eni	roži	rase zgodovina, na drugi	A
nobene garancije, da tej	roži	pripada posmrtno življenje	B
DR. TAVČAR sedi pri	Roži,	pije pivo in se smeje	B
zgodbi, tistega o čudežni	roži,	ki jo smrtno zadeti Zlatorog	B
razpravi o čudežni triglavski	roži	Joža Mahnič (1950)	B
zeliščih oz. o čudežni	roži	ali diktamu, ki ga najdemo	B
motivu, ki govori o čudežni	roži,	se spajata dve prvini	B
navedeno, nam o čudežni	roži	oz. zelišču poroča že	B
stoletju govori o tej čudežni	roži	ponovno Elijan v svoji	B
na jelena in o čudežni	roži:	»Lovci obstrelijo jelena	B
ohranjena prispodoba o čudežni	roži,	kot jo srečamo v pripovedki	B
Jedro mita o čudežni	roži	in o sončni živali je	B
Po tej rastlini, oz.	roži	je dežela poznana v svetu	B
poezije Kokinšu, roman o	Roži	opeva viteško ljubezen	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani