Pač pa se ta pojavi takoj po drugi vojni. V svoji razpravi o čudežni triglavski roži Joža Mahnič (1950)20 navaja: »Dežman je nekdaj samostojno ljudsko 19 A. Kuhn: Der Schuss des wilden Jägers auf den Sonnenhirsch; v: Zeitschrift für deutsche Philologie 1, Halle, 1869, str. 90 in 126 sl. 20 J. Mahnič: Roža Mogota, itm. str. 125-36 pripovedko o Zlatorogu kontaminiral in močno prestiliziral, tako da imamo danes opraviti z na pol umetno, individualno tvorbo (str. 134).« Še pred tem pa Mahnič ugotavlja, da ima pripovedka o Zlatorogu in zakladu pod Bogatinom svoje staro bajeslovno jedro in mlajši zgodovinski okvir in da se je morala oblikovati med našim ljudstvom zelo dolgo (str. 130).